Pea
Pea (hebrejsko פֵּאָה, latinizirano: Peā, dob. 'kót, krajec') je druga razprava Seder Zeraim (Reda semen), prvega dela (reda) Mišne in Talmuda. Razprava obravnava nekatere predpise socialne zakonodaje Stare zaveze o paberkovanju in obveznem puščanju pridelkov siromakom. Obravnava tudi pozabljene pridelke na polju, oljčniku in vinogradu in na splošno zakone o miloščini, socialnih blagajnah in drugih socialnih politikah.[1][2]
Obveze[uredi | uredi kodo]
Razprava ima osem poglavij z 69 mišnami. Gemaro (rabinsko analizo in komentarje Mišne) ima samo Jeruzalemski Talmud.
Govori o pridelkih, ki jih je treba pustiti za revne na poljih, oljčnikih in vinogradih in zakonih o miloščini na splošno. Razprava obravnava šest kategorij obvez:
- Pea (kót) – del pridelkov se mora skladno z Lev. 19:9 in Lev. 23:22[a] pustiti neobran in ga prepustiti revnim.
- Leket (paberkovanje) – ko je žito pospravljeno s polja, se mora odpadlo klasje prepustiti revnim (Lev. 19:9 in Lev. 23:22).
- Ših'ha (pozabljeni snopi) – snope, puščene, spregledane ali pozabljene na polju, se mora pustiti revnim (Devt. 24:19).[b]
- Olelot (grozdi) – nedozoreli grozdi grozdja se morajo pustiti revnim (Lev. 19:10 in Devt. 24:21).[c]
- Peret (jagode) – jagode, ki so med obiranjem odpadle z grozdov (Lev. 19:10).[d]
- Ma'aser ani (desetina za revne) - desetina za revne, ki se jo mora prepustiti revnim vsaki tretje in šesto leto desetinskega cikla (Deut. 14:28-29[e] in Devt. 26:12-13).
Opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ 3 Mz 19,9; 3 Mz 23,22: Kadar spravljate žetev svoje dežele, ne požanji čisto do roba polja in ne paberkuj po svoji žetvi!
- ↑ 5 Mz 24,19: Kadar žanješ žito na polju in pozabiš kak snop na polju, se ne vračaj, da bi ga vzel!
- ↑ 5 Mz 24,21: Kadar trgaš v svojem vinogradu, ne paberkuj za seboj!
- ↑ 3 Mz 19,10: Tudi v svojem vinogradu ne paberkuj in ne pobiraj osutih jagod v njem!
- ↑ 5 Mz 14,28-29: Ob koncu vsakega tretjega leta izloči vso desetino svojega pridelka tega leta in jo spravi znotraj svojih vrat!