Enakozvočnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Enakozvočnica (enakoizraznica, homonim) je beseda, ki se enako izgovarja (enakoglasnica) ali se tudi enako črkuje (enakopisnica) kot katera druga beseda, a ima drugačen pomen.

Beseda homonim izvira iz grške predpone ὁμο-, homo- , »enak« in pripone ώνυμος, -ōnymos, »ime«. Tako se torej nanaša na dve besedi, ki si delita »enako ime«.

Pojav se imenuje homonimija. Nekateri viri[1] trdijo, da morata pomena homonimov biti nepovezana (v izvoru). Paziti je treba tudi, da homonimije ne zamenjujemo s polisemijo, pri čemer gre za to, da ima lahko določena beseda več pomenov – večpomenskost.

Primeri:

Sorodni izrazi:

Homonimija je povezana s kar nekaj lingvističnimi koncepti. Termin »homonim« je lahko nejasen, ker si dve besedi lahko delita »isto ime« na veliko načinov in ker ga izobraženi govorci uporabljajo na različne načine.

- Enakopisnica (homograf) je beseda, ki se enako črkuje in izgovarja kot katera druga beseda, a ima drugačen pomen (prst in prst).

- Enakoglasnica (homofon) je beseda, ki se enako izgovarja kot katera druga beseda, a ima drugačen pomen (bel – barva in bev – medmet, ki posnema pasje oglašanje).

- Polisemi so besede, ki se enako črkujejo, z različnim, toda sorodnim pomenom. Razlika med homonimijo in polisemijo je pogosto težko opazna in subjektivna, vsi viri pa ne navajajo polisemnh besed tudi kot homonime.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Toporišič, Jože (2000): Slovenska slovnica. 4., prenovljena in razširjena izd. Maribor: Obzorja. (COBISS) Str. 115.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]