Enakozvočnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Enakozvóčnica (enakoizráznica, s tujko homoním) je beseda, ki se enako izgovarja (enakoglasnica) ali se tudi enako črkuje (enakopisnica) kot katera druga beseda, a ima drugačen pomen.

Beseda homonim izvira iz grške predpone ὁμο-, homo- – »enak« in pripone ώνυμος, -ōnymos – »ime«. Tako se torej nanaša na dve besedi, ki si delita »enako ime«.

Pojav se imenuje homonimija. Nekateri viri[1] trdijo, da morata biti pomena homonimov nepovezana (v izvoru). Paziti je treba tudi, da se homonimije ne zamenjuje s polisemijo, pri čemer gre za to, da ima lahko določena beseda več pomenov – večpomenskost.

Zgledi:

Sorodni izrazi:

Homonimija je povezana s kar nekaj lingvističnimi koncepti. Termin »homonim« je lahko nejasen, ker si dve besedi lahko delita »isto ime« na veliko načinov in ker ga izobraženi govorci rabijo na različne načine.

  • enakopisnica (homograf) je beseda, ki se enako črkuje in izgovarja kot katera druga beseda, a ima drugačen pomen (prst in prst).
  • enakoglasnica (homofon) je beseda, ki se enako izgovarja kot katera druga beseda, a ima drugačen pomen (bel – barva in bev – medmet, ki posnema pasje oglašanje).
  • polisemi so besede, ki se enako črkujejo, z različnim, toda sorodnim pomenom. Razlika med homonimijo in polisemijo je pogosto težko opazna in subjektivna, vsi viri pa ne navajajo polisemnih besed tudi kot homonime.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Toporišič, Jože (2000): Slovenska slovnica. 4., prenovljena in razširjena izd. Maribor: Obzorja. (COBISS) Str. 115.