Elevators (album)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Elevators
Studijski album:
Izdan2008
Posnetjunij 2007, januar 2008
StudioStudio JORK, Dekani
Studio Sonus, Nova Gorica (miks)
Studio Metro, Ljubljana (mastering)
RSL, Novo mesto (Tokac)
The Fandango Sound, Trst (Hammond orgle)
Hrušica (vokali, sintetizator, tolkala)
Slogjazz rock, acid jazz, rock, funk
Dolžina54:57
ZaložbaCelinka
ProducentRobert Lebar
Kronologija: Elevators
Elevator Music
(2001)
Elevators Izštekani
(2012)
Strokovne kritike
Ocene
Vir Ocena
Rockline 4.5/5 stars[1]
MMC RTV-SLO 4/5 stars[2]

Elevators je drugi studijski album slovenske zasedbe Elevators, ki je izšel leta 2008 pri založbi Celinka. Gre za prvi album, ki ga je zasedba posnela z novim članom, kitaristom Robijem Piklom. Večinoma vsebuje instrumentalne skladbe, pa tudi nekaj vokalnih vložkov. »Vokale uporabljamo bolj priložnostno, za zabavo. /.../ Jasno ti je 'aha, tu bi imel pa vokale'. Vidiš, da obstaja prostor za vokal, komad diši po tem, da bi bilo zelo dobro, da bi ta prostor namesto kakšnega solo inštrumenta zavzel vokal, plus imaš možnost nekega besedno-izpovednega polja. Lahko še kaj poveš, če imaš kaj za povedat«, je o vokalnih skladbah dejal klaviturist skupine, Davor Klarič.[3] Pri snemanju so kot gostje sodelovali Tokac, Blaž Celarec in Janez Dovč.[4]

Naslov in koncept[uredi | uredi kodo]

»Se mi zdi, da smo se našli, da je to to, nismo rabili drugega naslova. Mislim, smo imeli še par drugih naslovov pripravljenih /.../«, je o naslovu albuma dejal Klarič, bas kitarist zasedbe, Jani Hace, pa je dodal: »Vse, kar je, smo mi z našimi inštrumenti in glasovi. Ni nekega bistvenega olepšavanja in tudi design je sestavljen tako, da je napis 'Elevators' sestavljen iz črk naših inštrumentov, iz teh firm, in tudi miks, ki smo ga delali, je bila tendenca in želja nas vseh, da je čim bolj 'rough' oz. čim manj, da se sliši ta produkcija. /.../ Tukaj je bilo vse to tako zelo prvinsko mišljeno.«[5]

Sprejem[uredi | uredi kodo]

Na spletni strani Rockline so med drugim zapisali: “Glasbena srž instrumentalne improvizacije in vodenja osnovnih fraz – motivov, ohranja absolutno prednost pred občasno integracijo vokalov. Prva skladba »Bob Miller« je prava jazz rock fusion poslastica s progresivno noto /.../. Večplastno podobo te skupine razkriva naprej »funky retro seventies disko jazz prepognjenka«  Prva Pomoč, kjer skupina odlično vokalno reši situacijo in ponudi albumskega kandidata za hit single. /.../ »Orao javi se« (naslov za vse ljubitelje Jugoslovanske eskadrilje) utrjuje začrtano jazz rock fusion platformo otvoritve albuma. »Hišni ljubimec« prikupno občuje z latino melosi in ritmi, če pa bi bil v nadaljevanju ploščka Harry Belafonte Ajdovec, bi skladal v slogu skladbe »Skuoči, skuoči« – to je genialna burleska, ki jo kar razganja od lucidnosti. /.../ Tu je izjemen jazz rock fusion briljant tipa »Mladi metri« v nadaljevanju albuma, ki bi bil z lahkoto uvrščen na mesto otvoritve albuma, skupina pa na njem, kot tudi pred koncem z »White Apple Jam« in »A Freaky«, le poglablja noto nepredvidljivega, do mere celo spontanega nizanja dogodkov na tem visoko dinamičnem albumu. Zaključna skladba »Čedo ljubavi« pripelje na vokal »Dan D-jevega« Tomislava Jovanoviča - Tokca, ki s svojim zasanjano čutečim vokalom v funkoidno gravuro okolja glasbene spremljave prida občutek šansona, ki umiri album v zaključku.” Dodali so še: “Elevators so pojem kvalitete, ki je postavila izrazno letvico zelo visoko. Vprašanje je, katera skupina jo bo dosegla ali presegla. Gre za skupino, ki ima vse. Izdelano art karizmo, izredno srž interpretacije, izzivalno nevsakdanjost. Vse česar se dotakne, seva občutek popolnosti in strogo začrtanega perfekcionizma. Preprosto. Tu je toliko kilometrine in izkušenj, ob brezsramnem izžarevanju glasbenih talentov kvarteta, da očitno Elevators ne morejo ustreliti mimo. Obenem je osnovni predpogoj izpolnjen. Delavna kemija med fanti je izjemna, kar pomeni, da so v ekipi pravi ljudje na pravih mestih.”[1]

Dušan Jesih je v spletni recenziji za MMC RTV-SLO zapisal, da se je kvartet na albumu predstavil z “ostrejšim kitarskim in bolj organskim zvokom, kot pa na prvencu” in, da skupina še vedno prisega na “izrazito pozitivistično naravnano glasbo, ki temelji na fankijaških plesnih ritmih, a se ne brati več toliko z džezom in soulom.”[2]

Seznam skladb[uredi | uredi kodo]

Avtorji vse glasbe so Elevators, avtor vseh besedil pa Sergej Ranđelović.

Št.NaslovDolžina
1."Bob Miller"5:18
2."Prva pomoč"4:09
3."Orao javi se (Oj Sokole)"4:01
4."Hišni ljubimec"3:47
5."Skuoči, skuoči"3:20
6."I.E."5:36
7."Smiles"3:56
8."Mladi metri"3:48
9."UFO Race"5:01
10."White Apple Jam"6:57
11."Freaky"3:21
12."Čedo ljubavi" (gost Tokac)5:43

Osebje[uredi | uredi kodo]

Elevators[uredi | uredi kodo]

Gostje[uredi | uredi kodo]

Produkcija[uredi | uredi kodo]

  • Izvršni producent: Robert Lebar
  • Tonski mojstri: Aleks Vičič (JORK), Tomaž Maras-Mot (RSL), Andrea Bondel (The Fandango Sound)
  • Miks: David Šuligoj
  • Mastering: Janez Križaj
  • Fotografije: Igor Škafar
  • Oblikovanje CGP: Neja Engelsberger
  • Styling: Bruno Barraq

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 »Elevators: Elevators«. Rockline. 3. november 2012. Pridobljeno 3. aprila 2020.[mrtva povezava]
  2. 2,0 2,1 Jesih, Dušan (9. julij 2008). »Elevators: Elevators«. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 3. aprila 2020.
  3. Vene, Jernej (17. junij 2008). Na sceni: Elevators. Dogodek se je zgodil ob 0:12:11–0:13:13. Pridobljeno 26. marca 2020.
  4. »Elevators ‎– Elevators«. Discogs. Pridobljeno 3. aprila 2020.
  5. Vene, Jernej (17. junij 2008). Na sceni: Elevators. Dogodek se je zgodil ob 0:19:02–0:19:55. Pridobljeno 26. marca 2020.