Ekonomsko glasovanje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ekonómsko glasovánje (angleško economic voting) je v politologiji teoretična perspektiva, ki trdi, da na izbiro volivcev močno vplivajo gospodarske razmere v njihovi državi v času volitev. V skladu s klasično obliko te perspektive volivci bolj volijo aktualno vladajočega kandidata in stranko, ko gre gospodarstvu dobro, kot takrat, ko mu gre slabo. Teza je bilo podprta s številnimi empiričnimi dokazi.[1] Obstaja obsežna literatura, ki kaže, da gospodarske razmere v svetovnih demokracijah vplivajo volilne rezultate.[2][3] Ekonomsko glasovanje je manj verjetno, če je volivcem težje pripisati ekonomsko uspešnost določenim strankam in kandidatom.[4]

Raziskave o ekonomskem glasovanju združujejo disciplini politologije in ekonomije z uporabo ekonometričnih tehnik.[5] Ekonomsko glasovanje je bilo razdeljeno v več kategorij, med drugim žepno glasovanje (na podlagi posameznih pomislekov) v primerjavi s sociotropnim glasovanjem (na podlagi gospodarstva na splošno), pa tudi retrospektivno glasovanje (na podlagi prejšnjih gospodarskih trendov) v primerjavi s prospektivnim glasovanjem. Raziskave, izvedene v Združenih državah Amerike, so pokazale, da so ameriški volivci na predsedniških volitvah navadno sociotropni in retrospektivni.[1][6] Ko aktualno vladajoči kandidat na predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike ne kandidira, je izbira ekonomskih volivcev ponavadi izjemno obetavna.[7] Eden najvidnejših izrazov perspektive ekonomskega glasovanja je prišel, ko je James Carville, glavni strateg za predsedniško kampanjo Billa Clintona leta 1992, v volilno pisarno namestil napis »To je gospodarstvo, neumnež!« (angleško: »It's the economy, stupid!«).[8] Raziskave v Združenih državah Amerike kažejo, da volivci kaznujejo predsednikovo stranko na predsedniških, senatnih, predstavniških volitvah, guvernerskih in državnih zakonodajnih volitvah, kadar gre lokalnemu gospodarstvu slabo.[3]

Obstajajo empirični dokazi, ki kažejo, da v Indiji obstaja pozitivno razmerje med gospodarsko rastjo in splošnimi možnostmi ponovne izvolitve, kar pomeni, da je gospodarstvo pomembno za rezultate volitev v Indiji.[9][10][11] Medtem ko Gupta in Panagariya (2014) ter Vaishnav in Swanson (2015) preučujeta korelacijo ob prelomu tisočletja, Chanchal Kumar Sharma in Wilfried Swenden (2019) preučujeta in vzpostavljata trajnejšo povezavo med gospodarskim upravljanjem in spremembo strankarskega sistema v Indiji. Teorija gospodarskega upravljanja, ki sta jo predlagala Chanchal Kumar Sharma in Wilfried Swenden, nakazuje, da so volivci v veliki meri imeli državne uveljavljene družbe za gospodarski uspeh ali neuspeh v skladu s paradigmo ukazno-gospodarske paradigme, državne uveljavljene družbe pa v okviru paradigme tržnega gospodarstva. Ko so reforme prostega trga državam omogočile razvoj lastnih gospodarskih in socialnih politik, so bili podnacionalni in ne nacionalni politični voditelji, ki so pogosto predstavljali regionalne ali državne stranke, vse bolj odgovorni za spremembe v gospodarskem življenju držav, ki so jim vladali.[12] Pomembnost gospodarskih vprašanj (zlasti brezposelnosti in pomanjkanja splošnega razvoja v času mandata državnih voditeljev) na skupščinskih volitvah po letu 2019 v Haryani in Maharashtri potrjuje to tezo.

Študija iz leta 2021 je odkrila dokaze o ekonomskem glasovanju na vseh predsedniških volitvah v ZDA, vse do Georgea Washingtona.[13]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Lewis-Beck, Michael Steven; Nadeau, Richard (June 2011). "Economic voting theory: Testing new dimensions". Electoral Studies (angleščina). 30 (2): 288–294. doi:10.1016/j.electstud.2010.09.001.
  2. Lewis-Beck, Michael S.; Stegmaier, Mary (2000-06-01). "Economic Determinants of Electoral Outcomes". Annual Review of Political Science. 3 (1): 183–219. doi:10.1146/annurev.polisci.3.1.183. ISSN 1094-2939.
  3. 3,0 3,1 Benedictis-Kessner, Justin De; Warshaw, Christopher (2020). "Accountability for the Local Economy at All Levels of Government in United States Elections". American Political Science Review (angleščina). 114 (3): 660–676. doi:10.1017/S0003055420000027. ISSN 0003-0554.
  4. Jensenius, Francesca R.; Suryanarayan, Pavithra (2022). "Party System Institutionalization and Economic Voting: Evidence from India". The Journal of Politics. 84 (2): 814–830. doi:10.1086/716297. ISSN 0022-3816.
  5. Lewis-Beck, Michael S; Paldam, Martin (June 2000). "Economic voting: an introduction". Electoral Studies (angleščina). 19 (2–3): 113–121. doi:10.1016/S0261-3794(99)00042-6.
  6. Linn, Suzanna; Nagler, Jonathan; Morales, Marco A. (2010-02-25). "Economics, Elections, and Voting Behavior". V Leighley, Jan E. (ur.). The Oxford Handbook of American Elections and Political Behavior. Oxford University Press. str. 375–396. doi:10.1093/oxfordhb/9780199235476.003.0020. ISBN 978-0199235476.
  7. Nadeau, Richard; Lewis-Beck, Michael S. (February 2001). "National Economic Voting in U.S. Presidential Elections". The Journal of Politics (angleščina). 63 (1): 159–181. doi:10.1111/0022-3816.00063. ISSN 0022-3816.
  8. Anderson, Christopher J. (June 2007). "The End of Economic Voting? Contingency Dilemmas and the Limits of Democratic Accountability". Annual Review of Political Science (angleščina). 10 (1): 271–296. doi:10.1146/annurev.polisci.10.050806.155344. ISSN 1094-2939.
  9. Gupta, Poonam; Panagariya, Arvind (2014). "Growth and Election Outcomes in a Developing Country". Economics & Politics (angleščina). 26 (2): 332–354. doi:10.1111/ecpo.12038. ISSN 1468-0343.
  10. Vaishnav, Milan; Swanson, Reedy (2015-07-03). "Does Good Economics Make for Good Politics? Evidence from Indian States". India Review. 14 (3): 279–311. doi:10.1080/14736489.2015.1066218. ISSN 1473-6489.
  11. Sharma, Chanchal Kumar; Swenden, Wilfried (2019-08-05). "Economic governance: Does it make or break a dominant party equilibrium? The case of India". International Political Science Review (angleščina). 41 (3): 451–465. doi:10.1177/0192512119866845. ISSN 0192-5121.
  12. Sharma, Chanchal Kumar; Swenden, Wilfried (2019-08-05). "Economic governance: Does it make or break a dominant party equilibrium? The case of India". International Political Science Review (angleščina). 41 (3): 451–465. doi:10.1177/0192512119866845. ISSN 0192-5121.
  13. Guntermann, Eric; Lenz, Gabriel S.; Myers, Jeffrey R. (2021-01-27). "The Impact of the Economy on Presidential Elections Throughout US History". Political Behavior (angleščina). 43 (2): 837–857. doi:10.1007/s11109-021-09677-y. ISSN 1573-6687.