Edward Mannock

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Edward Mannock
Portret
Vzdevek »Mick«, "Pat" (za družino Eyles)
Rojstvo 24. maj 1887({{padleft:1887|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})
Ballincoling, Cork, Ireland  *
Smrt 26. julij 1918({{padleft:1918|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:26|2|0}}) (31 let)
Lillers, Francija  *
Grob verjetno Laventie, Francija
Pripadnost Zastava Združenega kraljestva Združeno kraljestvo
Rod/služba Zastava Britanske kopenske vojske Britanska kopenska vojska
Zastava Kraljevega vojnega letalstva Kraljevo vojno letalstvo
Aktivna leta 1915-1918
Čin Major
Enota No. 40,74 ter 85 Eskadrilja
Poveljstva No. 74 Sqdn, No. 85 Sqdn
Oboroženi
konflikti
Prva svetovna vojna
Odlikovanja Viktorijin križec (VC)
Distinguished Service Order (DSO) in dve dodatni oznaki
Military Cross (MC) in dodatna oznaka

Edward Corringham »Mick« Mannock, britanski častnik, vojaški pilot in letalski as * 24. maj 1887 Ballincoling, Cork, Irska † 26. julij 1918 Lillers, Francija.

Rojen je bil na Irskem škotskemu očetu in angleški materi. Odraščal je na Irskem, bil je zagrizen pristaš "Home Rule". Odtod verjetno njegova velika navezanost na Irce, saj je bil njegov dober prijatelj James McCudden irskega rodu, njegov drug dober prijatelj George McElroy pa rojen Dublinčan. Mannockov oče je bil kaplar v angleški vojski, brutalnež in hud pijanec, ki je družino kasneje zapustil. Vendar ga to ni motilo, da bi po 1.SV ne prevzel sinovih medalj, jih prodal za 5 funtov in denar zapil. K sreči se je našel poštenjak, ki jih je odkupil in so danes spet del zapuščine Micka Mannocka.

Mannock je med prvo svetovno vojno uradno dosegel 61 zmag in je bil najuspešnejši britanski letalski as v 1. SV. Sestreljenih nasprotnikov ni štel javno in je mnoga sestreljena nasprotnikova letala galantno pripisal ali delil s svojimi mladimi in neizkušenimi piloti in jim tako vlil samozaupanje. Le enkrat samkrat je v pismu Jimu Eylesu omenil, "da se bo potrudil in prehitel "starega Maca" (prijatelja Jamesa McCuddna) in nato morda še "starega Richthofna" ("If I have any luck, I think I may beat "old Mac's" 57 victories. Then I shall try and oust "old Richthofen"). "Stari Mac" je bil njegov učitelj letenja in kasneje tudi nerazdružljiv prijatelj, čeprav je bil Mannock osem let starejši od njega.

Bal se ni nikogar in ničesar, razen da bi zgorel v svojem letalu, zato je s seboj na bojne polete vedno nosil nabit revolver. "Ne bodo me živega scvrli!" ("They'll never burn me!"), kot je dejal prijatelju MacLanachanu. Znano je, da piloti RFC in kasneje RAF, med 1. SV niso imeli padal, delno zaradi velike teže in velikosti teh, še bolj pa zaradi neumnih trditev generalov, da bodo piloti raje skakali s padali iz letal kot pa se borili.

Bil je tudi eden od teoretikov bojevanja v zraku. Njegovo pravilo še dandanes trdno velja: "Dobro pilotiranje še nikoli ni ubilo sovražnika !" ("Good flying never killed an enemy yet !"). Vsakemu pilotu je tudi zabičal: "Osebno preglejte svoje strojnice in nastavitve. Orožar se ne bo boril v zraku!".("Sight your own guns, the armourer doesn't have to do fighting!". Mladim pilotom je stalno govoril: "Vedno zgoraj, redko na isti višini, nikoli spodaj!" in "Vedno merite na pilota, nikoli na letalo!".

Mick Mannock

Njegov prvotni grob je bil tik ob neki poti pri Lillersu, kjer se je zrušilo njegovo goreče letalo. Njegovo truplo so našli kar precej stran od ruševin letala, revolverja ni uporabil. Verjetno je sam skočil iz gorečega letala. Prijatelj McElroy mu je nekaj dni pred smrtjo (22. julija 1918) v šali dejal: "Zate bodo pa po vojni pogrinjali rdeče preproge, MIck!" ("They'll have the red carpet out for you after the war, Mick!"). Na to je Mannock grenko odvrnil: "Zame ne bo nobenega "po vojni"! ("There won't be any "after the war" for me!").

Po 1. SV so njegove posmrtne ostanke prekopali, zelo verjetno na isto angleško vojaško pokopališče pri kraju Laventie, kjer je pokopan tudi njegov dober prijatelj George McElroy. Na povsem novem marmornem nagrobniku je zgolj napis "Angleški letalec Velike vojne" ("A British Airman of the Great War") in "Ime znano Bogu" ("Known unto God"). (British Military Cemetery Laventie CWGC - Plot III., Row F, Grave #12).

Bil je rojen vodja eskadrilje, saj je za svoje mlade in neizkušene pilote skrbel bolj kot koklja za svoja piščeta. Svojim pilotom je bil mentor in prijatelj, učil jih je pilotskih veščin, ukan nasprotnikov in predvsem obrambne in ofenzivne letalske taktike v zraku. V tistem času vojne je namreč življenjska doba angleškega lovskega pilota znašala le dva do tri tedne. Za premnoge novince pa je bil prvi bojni polet hkrati tudi zadnji. Do smrti je slovel po tem, da ni nikoli izgubil spremljevalca (wingmana).

Pri družini Eyles je Mannock, kot podnajemnik, našel vso tisto družinsko toplino za katero je bil prikrajšan v mladosti. Zanje je vedno bil in ostal le "Pat" (to je angleški vzdevek za Irce). Mannock se je ves čas vojne redno dopisoval z njimi in hodil k njim na obiske v ćasu dopustov vse do svoje smrti. Pod pisma se je vedno podpisoval le kot Pat. S tem je definitvno sam potrdil, da se je res rodil na Irskem.

Zadnje mesece življenja je bil, po pripovedi Jima Eylesa, z živci povsem na koncu. Telo in roke so se mu krčevito tresle, nato pa je bruhnil v jok. Postal je obseden od čistoče in urejenosti. ("He became obssesed with neatness and order - his hair, his boots, his medals, everything had to be "just so"). Kot da je slutil svoj bližnji konec.

Ironija usode je, da je Mick Mannock dosegel svojo prvo zmago v zraku 7. maja 1917, to je ravno na dan, ko je umrl takrat prvi angleški letalski as Albert Ball. Mannockova prva žrtev je bil nemški opazovalni balon, kar je bil tedaj izredno nevaren podvig zaradi vnetja plina v njem, temu posledično velike ognjene krogle in močnega obrambnega protiletalskga ognja.s tal. Pilota, ki je sestrelil opazovalni balon se je prijel vzdevek "uničevalec balonov" ("Balloon buster"). Opazovalci v nemških balonih so imeli padala, ki so jih s pridom uporabljali. Uničenje opazovalnega balona so enačili s sestrelitvijo letala.

Na dan smrti je Mannock omogočil svojemu spremljevalcu, poročniku Douglasu C. Inglisu, doseči njegovo prvo zmago v zraku. Na žalost pa je bil Inglis tudi priča smrti svojega učitelja.

V Wellingboroughu, Northamptonshire, v Angliji, so na hiši 183 Mill Road, kjer je Mannock prebival pri družini Eyles, 24. junija 1988 odkrili spominsko obeležje. Odkril ga je osebno upokojeni letalski vice-maršal RAF-a James E. "Johnnie" Johnson, angleški pilot z največ (38.) zmagami v 2. SV (znan pod imenom "prvi mojster Spitfira").

Nobenega od štirih angleških pilotov z največ zmagami v 1. SV niso sestrelili nemški piloti v letalskem boju v zraku. Mannock in McElroy sta bila oba sestreljena s tal, McCudden je umrl zaradi posledic poškodb v nesreči po odpovedi motorja njegovega letala med vzletom, Ball pa je najverjetneje strmoglavil zaradi odpovedi motorja letala med bojem. Vsi štirje so nazadnje leteli z angleškimi letali RAF S.E. 5a. RAF pomeni Royal Aircraft Factory - S.E. pa Scout Experimental.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]