Dvotrosni kukmak
| dvotrosni kukmak | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Agaricales (listarji) |
| Družina: | Agaricaceae (kukmarke) |
| Rod: | Agaricus (kukmaki) |
| Vrsta: | A. bisporus
|
| Dvočlensko ime | |
| Agaricus bisporus | |
| Sinonimi | |
| |
Dvotrosni kukmak (domače ime šampijon, znanstveno ime Agaricus bisporus) je gliva iz rodu kukmak (Agaricus). Je najbolj pogosto gojena goba.
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]
_Imbach_403679.jpg)
Klobuk ima v premeru 4–10 cm, mlad je bele ali rjave barve, kasneje potemni. Na začetku je gladek, kasneje se površina rahlo natrga v manjše luskice. Najprej je polkroglast, kasneje se razpre in izravna.[1]
Lističi so najprej rožnato beli, kasneje potemnijo in postanejo čokoladno rjavi z belo ostrinko.[2]
Bet je bel in valjaste oblike z zadebeljenim dniščem. Obroček je bele barve, tanek, na robu rahlo odebeljen. Nahaja se v srednjem delu beta. Na zgornji strani je progast.[2]
Meso je belo in čvrsto. Na prerezu ne spreminja barve. Prijetnega vonja in okusa.
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- karbolni kukmak (Agaricus xanthodermus) je strupen, ima vonj po karbolu in se na prerezu hitro obarva rumeno.
- travniški kukmak (Agaricus campestris) je užiten, ima minljiv obroček in tanjši bet, ki v dnišču ni zadebeljen.[2]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Razširjena je po vsem svetu in uspeva po dežju na dobro pognojenih poljih in travnatih površinah, od pozne pomladi do jeseni.
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Užiten tudi surov. Umetno ga gojijo po vsemu svetu.
Joseph Pitton de Tournefort je leta 1707 prvi znanstveno opisal umetno gojenje dvotrosnega kukmaka.[3] Prvotno gojenje je bilo nezanesljivo, saj so pridelovalci gob izkopali micelij gob iz polj, kjer so dobro obrodile in jih ponovno zasadili v gredice s kompostiranim gnojem ali cepili opeke iz stisnjene stelje, ilovice in gnoja. Tak način pridelave je bil uspešen le, če se podlaga ni okužila z neželenimi organizmi.[4] Leta 1893 so na Pasteurjevemu inštitutu odkrili princip sterilnih čistih kultur in proizvedli micelij za gojenje na kompostiranem konjskem gnoju.[5]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni prah je vijolično rjav. Trosi so elipsasti, gladki, velikost: 5,0–7,0 × 4,5–5,5 µm.[2]
Basidiji nosijo po dva trosa, v nasprotju z večino prostotrosnic, ki nosijo po 4 trose.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Agaricus bisporus, dvotrosni kukmak - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 9. maja 2024.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 »Agaricus bisporus (J.E. Lange) Imbach 1946«. AMINT APS - Funghi in Italia - Fiori in Italia - Forum Micologia e Botanica (v italijanščini). 5. marec 2016. Pridobljeno 9. maja 2024.
- ↑ Flegg, Peter B., ur. (1997). The Biology and technology of cultivated mushroom. A Wiley-Interscience publication (Printed by xerographic process izd.). Chichester: Wiley. ISBN 978-0-471-90435-9.
- ↑ Genders 1969, str. 19
- ↑ Genders 1969, str. 18
