Dublinčani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Dublinčani  
Avtor James Joyce
Prevajalci Tina Mahkota
Jezik angleščina
Založnik Grant Richards Ltd., London
Datum izida junij 1914
Žanr Kratka zgodba
Klasifikacija
COBISS ID 264698368

Dublinčani (izvirno angleško Dubliners) je zbirka petnajstih kratkih zgodb irskega pisatelja Jamesa Joycea, ki je izšla leta 1914. Čeprav je zgodbe napisal že leta prej, ko jih je začel ponujati založbam (prvič leta 1905), ga je ogromno založb zavrnilo. To je njegovo prvo objavljeno delo.

Joyce je štel šele triindvajset let, a je bil že pri tej starosti popolnima naveličan Dublina in je verjel, da bo s to zbirko pokazal vso moralno spornost in brezperspektivnost Irske, ki jo je nato samo še stopnjeval v svojih prihodnjih knjigah kot tudi v svoji največji knjigi Ulikses.

Zgodbe nazorno prikazujejo vsakdanje preživetje ljudi srednjega sloja v pisateljevem rojstnem mestu v začetku 20. stoletja.

Slovenski prevod je prvič izšel pod naslovom Ljudje iz Dublina (zgodbe je takrat prevedel Herbert Grün, stihe pa Janez Menart) leta 1955. Leta 2012 je s spremno besedo, ki jo je napisal Uroš Mozetič, novi prevod v slovenščino pripravila Tina Mahkota, izdala je pa založba Mladinska knjiga. Prevajalka je za ta prevod leta 2013 dobila Sovretovo nagrado. »Z novim prevodom Dublinčanov je slovenski bralec končno dobil tudi tak prevod Joyceove mojstrovine, kot izvirniku gre,« [1] je svojo odločitev utemeljila strokovna žirija. Prevajalka je o aktualnem prevodu Dublinčanov, prvem po 57 letih, povedala, da »njen prevod morda bolj strogo sledi izvirniku, saj je bilo v vmesnem času o Dublinčanih in prehodu iz naturalizma v tok zavesti napisanega veliko, precej pa so se spremenili tudi prevajalski prijemi in viri.« [2]

Seznam zgodb[uredi | uredi kodo]

  • Sestri
  • Arabia
  • Eveline
  • Po dirki
  • Dva galantneža
  • Penzion
  • Oblaček
  • Inačice
  • Glina
  • Mučen primer
  • Bršljanov dan v sobi odbora
  • Mati
  • Milost
  • Mrtvi

Stil[uredi | uredi kodo]

Zgodbe so bile napisane v času, ko sta bila irski nacionalizem in njihovo iskanje lastne identitete na vrhuncu, kar skozi hiperbolične dogodke in opise odseva tudi v likih, pri katerih pride do nenadnega spoznanja oziroma razsvetljenja. Pisatelj je hotel skozi pripovedne osebe povedati vse tisto, kar ga je iz domovine pognalo v tujino, kjer je preživel večino svojega življenja. James Joyce je večino knjige o Dublinu napisal v Trstu, kljub temu pa so njegovi opisi tako natančni in še danes držijo, da jo lahko beremo z najnovejšim zemljevidom irskega glavnega mesta v rokah.

Zbirko imamo lahko za do neke mere (avto)biografsko, saj glavni liki temeljijo na resničnih osebah. Začetne zgodbe prvoosebno pripoveduje otrok, kaj kmalu pa se opazi jasna tridelna struktura zgodb. Razdeljene so v otroštvo – mladost/adolescenca ˜– odraslost, potem se pa nadaljuje s starejšimi ljudmi kot glavnimi liki, ki se potem pojavljajo tudi v nekaterih drugih, kasneje napisanih knjigah.

V zgodbah se zrcalijo vse prvine njegovega poznejšega sloga, torej eksperimentiranje s formo in jezikom, mnogoterost aluzij in referenc, časovna razdrobljenost pripovedi, odprti in dvoumni konci ter vse bolj očitna vpeljava subjektivne pripovedi, ki je bila tipična joyceovska noviteta.

Viri[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]