Draga, Begunje na Gorenjskem
Draga je ozka dolina (draga) ob potoku Begunjščica severovzhodno od naselja Begunje na Gorenjskem. Vhod v 1,5 km dolgo dolino je pri gradu Kamen. Po dolini vodi krožna pohodna Lambergova pot. Draga je izhodišče za planinske vzpone na Begunjščico (2060 m) in Dobrčo (1634 m), za Roblekov dom na Begunjščici (1657 m) in za koče na planinah Prevala (1311 m), Poljška planina (1185 m) in Planinca (1136 m).
Grobišče talcev
[uredi | uredi kodo]
Ob vhodu v dolino je v opuščenem peskokopu nemški gestapo leta 1942 ustrelil 189 talcev, ki so jih pripeljali iz begunjskih zaporov in mučilnice. Zapornike (vpisanih je bilo 11.477, največ iz Gorenjske) so krivili delovanja v osvobodilnem boju. Prvo skupino so pobili avgusta 1941. V največji skupini, 3. januarja 1942, je bilo 36 fantov in mož, sozaporniki so morali že izkopano jamo med streljanjem razširiti. Z avstrijske Koroške, večinoma iz Beljaka, so z avtobusi vozili ljudi na ogled streljanja talcev. Med gledalci so bili tudi otroci in mladina. Nazaj grede so udeleženci tega "eksekucijskega turizma" prepevali koroške pesmi.[1]
Prve ustreljene so upepelili v Gradcu v Avstriji, 165 naslednjih pa so pokopali v skupne grobove na kraju streljanja. Streljanje v Dragi so opustili po maju 1942. Ljudem niso mogli preprečiti, da ne bi kljub prepovedi na grobove prinašali rože in sveče, zmanjkovalo je prostora in v bližini so bili partizani. Večino od skupaj 849 talcev iz Begunj, ki so jih pokončali v povračilo za posamezne partizanske akcije, so potem streljali na kraju akcij ali v Begunjah. Borci Kokrškega odreda, svojci in domačini, predvsem mladina iz Begunj, so že leta 1944 za dan mrtvih v Dragi pripravili žalno slovesnost z recitacijami in pesmimi, ob križu in zvezdi je stal partizanski zastavonoša.
Po osvoboditvi so na grobišče prenesli še posmrtne ostanke 20 borcev ter sedmih talcev od drugod. Na 94 nagrobnikih, razporejenih na 11 skupnih grobovih, je vklesano 192 imen in dva neznana talca. Po zasnovi arhitekta Edvarda Ravnikarja je bilo grobišče v Dragi s kipom talca Borisa Kalina in spomenikom z verzi Mateja Bora urejeno leta 1957 kot spominski park (EŠD 125).
V TEM GORSKEM SVETU
KJER SO V LETIH ZLIH
POBIJALI MOŽE OTROKE
ŽENE
JE ZNOVA MIR A DASI JE
VES TIH
MORILCE TOŽI IN SLAVI
UMORJENE
22. julija 1978 so ob praznovanju dneva vstaje, obletnici ponovnega formiranja Kokrškega odreda in novem asfaltu skozi Drago so cesto skozi vas do grobišča nameravali poimenovati Cesta talcev, od tam dalje do konca doline pa Cesta Kokrškega odreda, a do realizacije namere ni prišlo. O tragični zgodovini doline poje ponarodela Avsenikova pesem Tam, kjer murke cveto. Edino te pesmi iz svojega opusa Slavko Avsenik ni dovolil prevesti v nemščino.[navedi vir]
Kulturna dediščina
[uredi | uredi kodo]- Grad Kamen (EŠD 207)
- Spomenik štabu Kokrškega odreda v Lahovi dolini (EŠD 27905)
- Spomenik partizanski ambulanti B 777 (EŠD 27904)
- Plošči obnovi Kokrškega odreda 1944 in kurirski postaji G-4 (EŠD 29322)
- Obelisk partizanu Štefanu Ermanu (EŠD 22575)
- Oblisk 13 padlim kurirjem (EŠD 22573)
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Zgodovinar Peter Gstettner v spremni besedi nemškega prevoda knjige Staneta Šinkovca Das Gestapogefängnis von Begunje/Vigaun in Oberkrain 1941-1945 (Celovec: Mohorjeva družba, 2014, 16) in v njeni predstavitvi v Begunjah (Jože Košnjek: Begunjska zgodba v nemščini. Gorenjski glas 7. julija 2015.).
Viri
[uredi | uredi kodo]- Janez Gerčar: Begunje. 1969.
- Stane Šinkovec: Begunje: Nemška okupacija 1941-1945. Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, Kranj 1995. pdf 1 pdf 2
- Pokopani na grobišču talcev v Dragi. Wikiverza.
- Jože Vidic: Beg z morišča. Ljubljana: Borec, 1971.
- Partizanstvo.si. Partizanski spomeniki na zemljevidu.
- Lambergova pot. Bergfex.
- Vlasta Felc in Miran Hladnik: Infotabla pred grobiščem talcev v Dragi
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]