Ogled vira Donec

{{Infopolje Reka
  | name      = Severski Donec
|image                      = Северский Донец и Святогорская Лавра. 2006.jpg
|image_size                  = 250
|image_caption               = Pogled na Donec in Svjatogirsko lavro 
| source1          = {{RUS}}, Srednjerusko višavje, Belgorodska oblast
  | mouth           = [[Don (reka)|Don]], Rostovska oblast 
  | basin_countries = {{RUS}} <br> {{UKR}}
  | length          = 1053 km 
  | source1_elevation       = 200 m
  | mouth_elevation = 5,5 m
  | discharge1       = 159 m³/s 
  | basin_size       = 98.900 km² 
  | map     = Seversky Donets.png
  | map_caption        = Porečje Donca
  | geopedia        =
}}

'''Siverski Donec''' ([[Ukrajinščina|ukrajinsko]] Сіверський Донець, [[Ruščina|rusko]] Северский Донец, Severskij Donec), običajno '''Donec''', je reka v [[Vzhodnoevropsko nižavje|Vzhodnoevropskem nižavju]]. Izvira v [[Srednjerusko višavje|Srednjeruskem višavju]] severno od [[Belgorod]]a, teče proti jugovzhodu skozi [[Ukrajina|Ukrajino]] ([[Harkovska oblast|Harkovska]], [[Donecka oblast|Donecka]] in [[Luganska oblast]]) in nazaj v [[Ruska federacija|Rusijo]] ([[Rostovska oblast]]), kjer se približno sto kilometrov od [[Azovsko morje|Azovskega morja]] izliva v [[Don (reka)|Don]]. Donec je četrta najdaljša reka v Ukrajini in največja v vzhodni [[Ukrajina|Ukrajini]]. V vzhodnem Donbasu je pomemben vir pitne vode. Po Donecu se imenuje [[Doneški bazen]] (Donbas), pomembna premogovniška regija v Ukrajini.

==Ime==
Ime Don in njegova pomanjševalnica Donec izhajata iz iransko-skitske besede ''dānu'' – ''reka''.<ref>Mallory, J.P., Victor H. Mair. ''The Tarim Mummies: Ancient China and the Mystery of the Earliest Peoples from the West''. London: Thames and Hudson, 2000. str. 106.</ref><ref>[http://i.ironau.ru/pdf/osjazfolk1949.pdf Абаев В. И. ''Осетинский язык и фольклор (Osetski jezik in folklora)'']. Moskva: Publishing house of Soviet Academy of Sciences, 1949. str. 236.</ref> [[Skiti|Skito]]-[[Sarmati]] so se na ozemlje severno od [[Črno morje|Črnega morja]] priselili okrog leta 1100 pr. n. št.  in tam živeli do zgodnjega [[Srednji vek|srednjega veka]].

V 2. stoletju n. št. je [[Ptolemaj]] reko Don, v katero se izliva Donec, poznal kot Tanait.<ref>Lloyd Arnold Brown (1979). ''The story of maps''. Courier Dover Publications. str. 71. ISBN 0-486-23873-3.</ref> Don in Donec so poznali tudi v Zahodni Evropi. Donec so imenovali Mali Tanais ali Donec.<ref>James Rennell (1830). ''The geography system of Herodotus examined and explained, by a comparison with those of other ancient authors, and with modern geography''. C.J.G. & F. Rivington. str. 76.</ref> Italijansko-poljski letopisec Aleksander Guagnini (1538-1614) je zapisal: ''»Obstaja še drug, mali Tanais, ki izvira v Severski kneževini in se nad Azovom izliva v veliki Tanais.«''<ref>Alexander Guagnini. Description of Muscovy, ruski ponatis 1997.</ref>

Slovansko ime ''Severski Donec'' izhaja iz dejstva, da izvira na ozemlju [[Severani|Severanov]].

==Zgodovina==
[[Slika:Mustierskoe rubilo Donets.png|thumb|left|200px|Risba orodja iz kamene dobe, odkritega pri vasi Krasni Jar v Luganski oblasti<ref>Shramko, B.A. ''History of Seversky Donets'', Kharkiv University, 1962</ref>]]
Donec je kot vir pitne vode in hrane in pomembna transportna in trgovska pot igral ključno vlogo v življenju prvih naseljencev. Prvi arheološki dokazi o naselitvi – kamnito orodje (sekire), ki so jih odkrili na bregovih reke pri Izjumu v Harkovski oblasti in v Luganski oblasti, so iz spodnjega [[paleolitik]]a.<ref>Boriskovsky P.I. ''Paleolithic Ukraine'', Materials and Research on the Archaeology of the USSR (MIA), 40, Moskva, Leningrad, 1953.</ref> Kasneje so se na bregovih reke naselila različna plemena in kulture: musterska, jamska, katakombska, skitska, alanska, hazarska in nazadnje slovanska.  Veliko plemen, med njimi [[Kumani|Kipčaki]], [[Mongoli]] iz [[Zlata horda|Zlate horde]] in kasneje [[Kozaki]], je bilo nomadskih. Reka je tekla skozi zgodovinsko ozemlje  Svobodne Ukrajine in ozemlje Donskih Kozakov. Mnogo Kozakov se je kasneje asimiliralo v [[Carska Rusija|Carsko Rusijo]], ki je obnovila in utrdila  trdnjavo v Belgorodu, in mesta Kijev, Izjum, Lugansk, Čugujiv in druga, s katerimi je utrdila svojo južno mejo pred vpadi nomadov z jugovzhoda. Obramba porečja Doneca je kasneje dobila gospodarski pomen. V 18. in 19. stoletju  se je ob reki zgradilo nekaj sto mlinov, katerih jezovi so ovirali plovbo po reki.<ref>''Описания Харьковского наместничества конца XVIII века''. Izvirnik iz leta 1788. Кijev, Наукова думка, 1991, str 39 (v ruščini).</ref>

V 19. stoletju se je v [[Donbas]]u, zlasti v [[Kijev|Kijevu]], [[Lugansk|Lugansku]] in [[Doneck|Donecku]], začela razvijati industrija, ki je bila ogromen porabnik vode.<ref>Zhuk G. P. ''Seversky Donets – Donbas''. Acad. "Donbas", Doneck, 1982.</ref> Do pomanjkanja vode je prišlo že v 1930. letih, kar je sprožilo gradnjo kanalov in akumulacijskih jezer. Leta 1936 je bilo zgrajeno akumulacijsko jezero Kočetok, s katerim se je podvojil dotok vode v Harkov. V 1950. letih je postal Kočetok nezadosten, zato so v 1960. letih na njegovem mestu zgradili akumulacijsko jezero Pečenga s kapaciteto 400 milijonov m³ vode. Približno tri četrtine vode porabi Harkov.

Za oskrbo južnega Donbasa in Donecka je bil okrog leta 1958 grajen 130&nbsp;km dolg kanal Donec-Donbas, ki se začenja pri Rajgorodsku.<ref name=ref14>[https://slovari.yandex.ru/dict/bse/article/00069/69210.htm ''Яндекс.Словари'']{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. yandex.ru. Pridobljeno 5. marca 2015.</ref> Na severu se je zgradil kanal, ki z vodo iz [[Dneper|Dnepra]] preko reke Bereke napaja gornji tok Doneca.<ref>Kimstach, str. 381.</ref> Porečje Doneca se je zaradi industrializacije spremenilo v industrijsko naselje.<ref name=ref24>Gorelova, L.N., Dogadina T., Krivitsky I.A.  ''Enchanted Valley. Travel Seversky Donets'', "Prapor", Harkov, 1990.</ref><ref>Dotsenko, A. P. ''Why does Seversky Donets become shallow and loses fish'', Priroda  '''4''', 1958.</ref>

Med [[Vojna v Donbasu|vojno v Donbasu]] je Donec predstavljal severno mejo ozemlja samooklicane [[Luganska ljudska republika|Luganske ljudske republike]], ki ni bila pod nadzorom Ukrajine.

==Plovnost==
[[Slika:Donets near shipilivka2.JPG|thumb|250px|Donec pri Šipilovki v Luganski oblasti]]

Donec je ploven od izliva v Don do ruskega mesta Doneck v Rostovski oblasti v dolžini 222&nbsp;km.<ref>''Яндекс.Словари''. yandex.ru. Pridobljeno 5. marca 2015.</ref> Plovbo v gornjem delu poti omogoča šest jezov, zgrajenih v letih 1911-1916.<ref>[http://www.sarkel.ru/istoriya/istoriya_kazachestva/varianty_soedineniya_volgi_i_dona/ ''Варианты соединения Волги и Дона''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170307221531/http://sarkel.ru/istoriya/istoriya_kazachestva/varianty_soedineniya_volgi_i_dona |date=2017-03-07 }}.  sarkel.ru. Pridobljeno 5. marca 2015.</ref> Na vsakem jezu je 100–150 m dolg, 17 m širok in 2,5 m dolg prekat za dvigovanje in spuščanje plovil. Poskuse v 19. stoletju na začetku 20. stoletja, da bi izboljšali sistem jezov,  ki ga je zagovarjal tudi Dimitrij Mendelejev,<ref>Mendeleev, D.I. ''Future force resting on the banks of the Donets''. Northern Herald, No. 8–12, 1888.</ref><ref>Puzyrevskyi, N.P. ''Prospecting on Sev. Donets River in 1903 and 1904 and the project of the waterway from Kharkiv and Belgorod to the confluence of river Donets''. St. Petersburg, 1910.</ref> je prekinila prva svetovna vojna, oktobrska revolucija in pomanjkanje sredstev. Zaradi zastarelosti sistema je promet upočasnjen in trenutno precej omejen.

==Okolje== 
[[Slika:Pechenezhskoe vodochranilishe.jpg|thumb|200px|left|Pogled iz vesolja na Pečeneško akumulacijsko jezero]]
Donec se kot ena od največjih rek v Ukrajini zelo intenzivno izkorišča v kmetijstvu in industriji. Ukrajina iz njega odvzame več kot 2&nbsp;km³ vode letno. Približno polovica vode se vanj vrne kot odplaka. Pretok reke se zato zmanjša za 32 m³/s.<ref>Wisniewski В.І. ''Гідрологічні characteristics річок Ukraine''. Ніка-Center, Kyiv, 2003 (v ukrajinščini).</ref>

Okolica reke je trpela že v 18. stoletju, ko so na njenih bregovih posekali stara [[hrast]]ova drevesa.<ref name=ref29>Morozov, Y.I.  ''Гидрографичекій очеркъ Сѣвернаго Донца''. University of Harkov, 1874.</ref> Industrijski razvoj v 19. stoletju je znatno znižal raven podtalnice v celem  porečju. Reka je zato postala bolj plitva in plovba počasnejša. Do sredine 19. stoletja je bilo v reki veliko rib, potem pa je začelo  njihovo število hitro upadati.<ref>Demchenko, M.A. ''Hydrography of Kharkiv Oblast Proceedings of the Geographical Society of Kharkiv''. Volume VIII. Kharkiv Oblast. Nature and economy, Kharkiv State University, Kharkiv, 1971.</ref>

Kakovost vode ima oceno IV (onesnažena) do V (umazana). Glavna onesnažila so umetna gnojila, naftni derivati, [[fenol]]i, [[cink]], [[krom]] in [[baker]].<ref>Kimstach, str. 192, 214, 258, 388–394.</ref><ref>Daniel P. Loucks (1998). ''Restoration of degraded rivers: challenges, issues, and experiences''. Springer. str. 182. ISBN 0-7923-4942-3.</ref> V Harkovski oblasti reko onesnažujejo industrijske in komunalne odplake Belgoroda, Izjuma in Šebekina, potem pa se voda v Pečeneškem akumulacijskem jezeru nekoliko očisti. Število industrijskih obratov po toku navzdol narašča, predvsem okrog Lisičanska in Severodonecka približno 400&nbsp;km od izliva. Nekateri pritoki, zlasti Kozanji but, Bahmut in Lugan, so tako onesnaženi, da je ribolov v njih nevaren.<ref>Wisniewski, В.І. ''Гідрологічні characteristics річок Ukraine''. Ніка-Center, Kyiv, 2003  (v ukrajinščini).</ref> Najčistejša odseka Doneca sta med njegovim izvirom in Belgorodom ter Pečeneškim akumulacijskim jezerom in Čugujivom. Povprečna slanost vode je 650–750&nbsp;mg/L in pozimi naraste na 1000&nbsp;mg/L, večinoma zaradi industrijskih odplak.<ref>''Agroclimaticale directory of Kharkiv area''. Gidrometeoizdat, Leningrad, 1957.</ref>

==Favna in flora==
===Ribe===
V Donecu živi 44 vrst rib. Prevladujejo majhne ribe kot so  evropski ostriž, rdečeoka  in rdečeperka. Od srednjih in velikih rib so zastopani ploščič, ostriž, som in ščuka. Slednje postajajo vedno bolj redke.<ref>Klement Tockner, Urs Uehlinger, Christopher T. Robinson (2009). ''Rivers of Europe''. Academic Press. str. 352. ISBN 0-12-369449-3.</ref> Pri Pečeneškem akumulacijskem jezeru že od leta uspešno deluje velika ribogojnica [[krap]]ov.<ref name=ref34>Lisiecki A. ''Fauna of the Kharkiv Oblast''. Proceedings of the Geographical Society of Kharkiv in Ukraine. Volume VIII. Kharkiv Oblast. Nature and economy, Kharkiv State University, Kharkiv, 1971.</ref>

===Dvoživke in plazilci===
[[Slika:Belouška.JPG|thumb|right|250px|Belouška]]

Na bregovih reke in zatokih je obilje [[Žabe|žab]], [[Krstače|krastač]] ter malih in velikih pupkov.<ref>Kuzmin, S.L., Kenneth Dodd, C., Pikulik, Mikhail MikhaĭLovich (1995). ''Amphibian populations in the Commonwealth of Independent States: current status and declines''. Pensoft Publishers. str. 33. ISBN 954-642-007-7.</ref> [[Plazilci]], med njimi [[belouška]], [[kobranka]] in [[močvirska sklednica]], so manj pogosti.<ref name=ref24/>

===Sesalci===
Človeške dejavnosti in večinoma obdelane stepe so povzročile izginotje živali, ki so bile v bazenu sicer zelo pogoste. Mednje so spadali evrazijski divji konj [[tarpan]], stepska antilopa, [[sajga]], [[svizec]] in druge.<ref name=ref24/> Še v 1960. in 1970. letih ni bilo nič nenavadnega, zlasti ob reki Oskol,  srečati stepskega svizca, evrazijskega [[jelen]]a, [[Divja svinja|divjo svinjo]] in volško [[Pižmovka|pižmovko]].<ref name=ref34/> V bazenu še vedno živijo evropski [[Bober|bobri]],  stepski skakači, tekunice, [[miš]]i, [[Vidra|vidre]], [[kune]],  [[Velika podlasica|velike podlasice]] in [[netopir]]ji.

{| Class = "wikitable" style = "text-align: center"
|Width = "25%"|[[File:NHM Desmana moschata.JPG|center|220px]]
|Width = "25%"|[[File:Marmota marmota Alpes2.jpg|center|215px]]
|Width = "25%"|[[File:Otter frei.jpg|center|160px]]
|Width = "25%"|[[File:Mustela nivalis -British Wildlife Centre-4.jpg|center|200px]]
|-
|Moškatna pižmovka
|Svizec
|Vidra
|Velika podlasica
|}

===Ptice=== 
Število ptičjih vrst se je z zadnjih 100-150 letih močno zmanjšalo. Med izginule vrsta spadajo stepski orel, [[hudournik (ptič)|hudournik]], [[priba]], [[droplja]] ter črnokrili in belokrili [[Škrjanci|škrjanec]]. Med manj pogoste ptiče spadajo gos, [[Labod grbec|labod]], [[planinski orel]], [[belorepec]], [[sokol selec]], [[sršenar]] in [[ribji orel]]. Zmanjšanje števila ptičev je posledica predvsem krčenje gozdov, zlasti starih dreves na bregovih reke.<ref name=ref34/> Z nasajanjem pasov dreves (vetrobranov) v 1960. letih se je povečalo število žužkojedih ptičev, na primer [[grlice|grlic]], [[Sraka|srak]] in [[srakoper]]jev.<ref name=ref34/> Od tradicionalnih ptičev v porečju še vedno živijo race, [[vrani]], [[pobrežniki]], [[ponirki]] in [[trstnice]]. [[Štorklje]] in [[čaplje]] so mnogo redkejše. V okolici Svjatogorska živi samo še dvanajst [[deviški žerjav|deviških žerjavov]]. V selitvenem obdobju se v porečju ustavljajo sive in črne gosi.<ref name=ref34/>
{| Class = "wikitable" style = "text-align: center"
|+
|Width = "25%"|[[File:Demoiselle crane anthropoides virgo.jpg|center|190px]]
|Width = "25%"|[[File:Acrocephalus arundinaceus adult NRM.jpg|center|175px]]
|Width = "25%"|[[File:Alauda arvensis 2.jpg|center|215px]]
|Width = "25%"|[[File:Haliaeetus albicilla LC0194.jpg|center|210px]]
|-
|Stepski žerjav
|Velika trstnica
|Škrjanec
|Belorepec
|}

===Flora=== 
[[File:Mountain-birch-Trollheimen.jpg|thumb|Puhasta breza]]

Na bregovih Donca so bili logi, ki so jih v 18.-19. stoletju posekali. Nekaj lesa so v rusko-turških vojnah med vladavino [[Peter Veliki|Petra Velikega]] uporabili za gradnjo ladij.<ref name=ref29/>  V 20. stoletju so večino travnikov ob reki pretvorili v njive. Ohranilo se je le nekaj starih nasadov, predvsem v Harkovski oblasti. Severno od Izjuma še vedno rastejo listnati gozdovi, v okolici Čugujeva pa borovi gozdovi. Na poplavnih mokriščih je preživelo mnogo vrst divjih rastlin, med njimi [[Vrba (drevo)|vrba]], puhasta [[breza]], [[jelša]] in [[navadna krhlika]]. Vzdolž rečnih bregov rastejo trstika, močvirska preslica, [[šaš]], trsje in druge vrste trav.<ref name=ref24/>

==Turizem==
Donec velja za eno od najbolj slikovitih rek Vzhodnoevropski nižini. Ob njem so številne pohodniške in kolesarske poti.  Priljubljeno je čolnarjenje in splavarjenje, še posebej med Zmijevim in Svjatogorskom. Najbolj priljubljeni meseci so od maja do septembra.<ref>Gorbunova, N.N. ''Boat Tours in Ukraine'', Physical Education and Sports, Moscow, 1969.</ref>  Najbolj slikovit del reke je v okolici Izjuma, kjer je narodni park Svete gore.<ref name=ref24/> Do Lisičanska je voda primerna tudi za kopanje. V bližini akumulacijskega jezera Pečenga je več zdravilišč.

==Galerija==
{| Class = "wikitable" style = "text-align: center"
|+
|Width = "25%"|[[Slika:SeverskyDonets7.jpg|center|220px]]
|Width = "25%"|[[Slika:severskiy donetc wmp3210010.jpg|center|220px]]
|Width = "25%"|[[Slika:Donec near Mokhnach.jpg |center|220px]]
|Width = "25%"|[[Slika:SeverskyDonets6.jpg|center|220px]]
|-
|Spomladanska poplava
|Pomlad
|Poletje
|Zima
|}

==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Reke v Rusiji]]
[[Kategorija:Reke v Ukrajini]]