Pojdi na vsebino

Dietrich von Altenburg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dietrich von Altenburg
Rojstvo13. stoletje
Altenburg
Smrt6. oktober 1341({{padleft:1341|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1]
Torunj[2]
PripadnostTevtonski vitezi
ČinVeliki maršal
Veliki mojster tevtonskih vitezov


Dietrich von Altenburg, nemški plemič in vitez, * ?, Altenburg, † 1341, Thorn.

Med letoma 1335 in 1341 je bil veliki mojster tevtonskih vitezov.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Prihajal je iz turinškega mesta Altenburg v Svetem rimskem cesarstvu, kjer je njegov oče opravljal funkcijo gradbenega grofa ožjega Pleissnerlanda, ki pa je bil že dolgo v lasti saške hiše Wettin. Altenburg se je redu pridružil leta 1307 in služil kot poveljnik Ragnita (1320–24) in Balge (1326–31). Leta 1331 je bil imenovan za velikega maršala reda in nadaljeval poljsko-tevtonsko vojno, ki je tlela od leta 1326. Po bitki pri Płowcah je red pod Vladislavom I. od Poljskega kraljestva osvojil nekdanjo vojvodino Kujavijo z Dobrzynsko deželo.

Altenburg je bil pred papeškim sodiščem obtožen domnevnih zločinov, storjenih med kujavsko kampanjo. Kljub temu so se odnosi s Poljsko izboljšali po prihodu kralja Kazimirja III. leta 1333 in izvolitvi naklonjenega papeža Benedikta XII. naslednje leto. Na Višegrajskem kongresu leta 1335 je bil s posredovanjem češkega kralja Ivana sklenjen sporazum, po katerem se je poljski kralj odpovedal Pomereliji v korist reda in v zameno ponovno pridobil Kujavijo in Dobrzyń. Vendar je dogovor naletel na protest poljske šlahte in dokončni mir je bil dosežen šele leta 1343 s pogodbo v Kaliszu.

Ko je bil Altenburg izvoljen za velikega mojstra tevtonskih vitezov, se je lotil gradnje ali obnove številnih gradov reda. Začel je z obnovo cerkve Blažene Device Marije v Marienburgu, vključno z gradnjo glavnega stolpa, in naročil mozaično figuro Madone. V času njegovega mandata so bili dokončani tudi kapela svete Ane, prvi stalni most čez Nogat in Mostna vrata.

Medtem so se nadaljevali konflikt s Poljsko in papeški postopki. Kljub posredovanju cesarja Ludvika IV. je rimska kurija leta 1339 red obsodila na predajo vseh posesti, ki jih je zahtevala Poljska, vendar papež te sodbe ni odobril. Altenburg se je leta 1341, ko se je nameraval pogajati s Poljsko, odpravil v Thorn (Torunj), a je tam oktobra istega leta umrl zaradi bolezni. Bil je prvi veliki mojster, pokopan v kapeli svete Ane v Marienburgu; njegov originalni nagrobnik je tam še danes viden.

  • Friedrich Borchert: "Die Hochmeister des Deutschen Ordens in Preußen." In: Preußische Allgemeine Zeitung, 6 October 2001.
  1. Visuotinė lietuvių enciklopedija Online
  2. Record #138736782 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.