Dežnički
| Dežnički | |
|---|---|
| |
| obuti dežniček | |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Kraljestvo: | Fungi |
| Oddelek: | Basidiomycota |
| Razred: | Agaricomycetes |
| Red: | Agaricales |
| Družina: | Agaricaceae |
| Rod: | Lepiota (Pers.) Gray (1821) |
| Tipska vrsta | |
| obuti dežniček (Lepiota clypeolaria) (Bull.) P.Kumm. | |
| Sinonimi | |
Dežnički (znanstveno ime Lepiota) so rod gliv iz družine kukmark (Agaricaceae). Na svetu poznamo okoli 400 različnih vrst. Mnoge so strupene, nekatere celo smrtonosne.
Značilnosti[uredi | uredi kodo]
Gobe oblikujejo majhne luskaste klobučke, imajo trosovnico sestavljeno iz belih lističev z belkastimi trosi in obroček na betu.
Življenjski prostor in razširjenost[uredi | uredi kodo]
Vse vrste dežničkov so prizemni saprofiti, ki imajo radi bogata, apnenčasta tla. Običajno se pojavljajo v bogatem humusu v listnatih ali iglastih gozdovih, v severni Evropi pogosto med koprivami ali trpežnim golšcem. Nekatere vrste uspevajo na apnenčastih travnikih ali na sipinah.[1] Dežnički so razširjeni po vsemu svetu, vendar dajejo prednost toplim območjem.
Strupenost[uredi | uredi kodo]
Nobena vrsta dežnička ne velja za užitno.[1]
Mnoge vrste vsebujejo amatoksine in so smrtno strupene.[2] Med vrstami, ki so povrzročile zastrupitve s smrtnim izidom so:
- pogubni dežniček (Lepiota helveola),[3][4]
- mesnorjavi dežniček (Lepiota brunneoincarnata),[5][6]
- rožnati dežniček (Lepiota subincarnata),[7]
- rjavolilasti dežniček (Lepiota brunneolilacea),[8]
- kostanjasti dežniček (Lepiota castanea),[3]
Seznam dežničkov Slovenije[9][uredi | uredi kodo]
- belkasti dežniček (Lepiota subalba)
- črnoluski dežniček (Lepiota felina)
- dvobarvni dežniček (Lepiota rufipes)
- gladki dežniček (Lepiota oreadiformis)
- ježasti dežniček (Lepiota echinella)
- koprenasti dežniček (Lepiota cortinarius)
- kostanjasti dežniček (Lepiota castanea)
- lilasti dežniček (Lepiota lilacea)
- mesnorjavi dežniček (Lepiota brunneoincarnata)
- obuti dežniček (Lepiota clypeolaria)
- olivnorjavi dežniček (Lepiota forquignonii)
- okrasti dežniček (Lepiota ochraceofulva)
- polobuti dežniček (Lepiota clypeolarioides)
- pogubni dežniček (Lepiota helveola)
- rdečedniščni dežniček (Lepiota ignivolvata)
- redkvičasti dežniček (Lepiota erminea)
- rjavolilasti dežniček (Lepiota brunneolilacea)
- rožnati dežniček (Lepiota subincarnata)
- rumenolistni dežniček (Lepiota xanthophylla)
- rumenoluski dežniček (Lepiota magnispora)
- smrdljivi dežniček (Lepiota cristata)
- travniški dežniček (Lepiota parvannulata)
- varljivi dežniček (Lepiota pseudolilacea)
- vinski dežniček (Lepiota fuscovinacea)
- vrtnarski dežniček (Lepiota bettinae)
- zažetotrosni dežniček (Lepiota magnispora)
- zoprni dežniček (Lepiota cristatoides)
Galerija[uredi | uredi kodo]
-
rožnati dežniček (Lepiota subincarnata) -
zažetotrosni dežniček (Lepiota magnispora) -
kostanjasti dežniček (Lepiota castanea) -
smrdljivi dežniček (Lepiota cristata) -
lilasti dežniček (Lepiota lilacea)
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Dežnički
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Bon M. (1993). Flore mycologique d'Europe 3: Les Lepiotes. Amiens Cedex: CRDP de Picardie. str. 153.
- ↑ Benjamin DR. (1995). Mushrooms, poisons and panaceas: A handbook for naturalists, mycologists, and physicians. New York: W H Freeman & Co. str. 422. ISBN 978-0-7167-2649-4.
- ↑ 3,0 3,1 Paydas, S; in sod. (1990). »Poisoning due to amatoxin-containing Lepiota species«. British Journal of Clinical Practice. 44 (11): 450–453. PMID 2282295.
- ↑ Işiloğlu M, Watling R (1991). »Poisonings by Lepiota helveola Bres. in southern Turkey«. Edinburgh Journal of Botany. 48: 91–100. doi:10.1017/S0960428600003668.
- ↑ Puig Hernández, A; Chumillas Córdoba, C; Camprodón Calveras, J; De Francisco Enciso, E; Furió Marco, MP; Ferrán Martínez, G (2002). »Intoxicación fatal por Lepiota bruneoincarnata«. Anales de Medicina Interna. 18 (9): 481–2. doi:10.4321/s0212-71992001000900007. PMID 11715136.
- ↑ Ben Khelil M, in sod. (2010). »Intoxication mortelle par Lepiota brunneoincarnata : à propos de 4 cas«. Annales de Biologie Clinique. 68 (5): 561–567. doi:10.1684/abc.2010.0467. PMID 20870578.
- ↑ Haines, JH; Lichstein, E; Glickerman, D. (1986). »A fatal poisoning from an amatoxin containing Lepiota«. Mycopathologia. 93 (1): 15–7. doi:10.1007/BF00437009. PMID 3960099. S2CID 28756785.
- ↑ Boiffard J. (1987). »Une intoxication familiale par Lepiota brunneolilacea«. Documents Mycologiques. 69: 21–23.
- ↑ Seznam gliv Slovenije. Mikološka zveza Slovenije. 2022. COBISS 130237443. ISBN 978-961-90647-2-6.
