Pojdi na vsebino

Dan žena

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dan žena
Nemški plakat za dan žena, 8. marec 1914.[a] Ta plakat je bil v Nemškem cesarstvu prepovedan.[2]
Obeležujejo gapo vsem svetu
Vrstamednarodni dan
Pomen
  • dan državljanske ozaveščenosti
  • dan žensk in deklet
  • dan antiseksizma
  • dan antidiskriminacije
Datum8. marec
Pogostostletno
Sorodni praznikimaterinski dan, dan otrok, mednarodni dan moških, mednarodni dan nebinarnih oseb

Dan žena (izvorno »dan delovnih žena«) je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. V začetku so ga praznovali 19. marca, kar je predlagala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857–1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvič so ga praznovali leta 1913 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec. Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah. V državah sovjetskega bloka se je Dan delovnih žena v komunizmu praznoval 8. marca in je vedno imel velik pomen. V zadnjih desetletjih se tudi v drugih državah uveljavlja praznovanje na 8. in ne več 19. marca.

Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1917, saj so se na ta dan začeli protesti v Petrogradu (danes Sankt Peterburg), iz katerih je nastala komunistična oktobrska revolucija, poleg tega pa je bil prav na 8. marec 1857 v New Yorku in drugih ameriških mestih shod žensk, predvsem delavk v tekstilni industriji, ki so med prvimi zahtevale volilno pravico.

Dan žena v Sloveniji

[uredi | uredi kodo]
Nastop pihalnega orkestra glasbene šole iz Ljutomera ob dnevu žena leta 1962

Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časnik Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala, in sicer iz filozofije na graški univerzi. Po prvi svetovni vojni so se vse tri politične sile (liberalna, katoliška in socialdemokratska) zavzele za sprejem ženske volilne pravice. Leta 1921 Beograd odpravi splošno volilno pravico.

Ženske dokončno dobijo volilno pravico in s tem pričetek enakopravnosti leta 1945, ko je uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo SFRJ določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Slovenščina: »Dajte volilno pravico ženskam. Dan žensk, 8. marec 1914. Do sedaj so predsodki in reakcionarna stališča ženskam, ki kot delavke, matere in državljanke v celoti izpolnjujejo svoje dolžnosti in morajo plačevati davke državi in občini, odrekali polne državljanske pravice. Boj za to naravno človekovo pravico mora biti trdna in neomajna namera vsake ženske, vsake delavke. Pri tem ni dovoljeno niti za trenutek počivati ali si vzeti odmora. Pridite vse, ženske in dekleta, na deveto javno žensko zborovanje v nedeljo, 8. marca 1914, ob 15. uri.«[1]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Give Us Women's Suffrage (March 1914)«. German History in Documents and Images. Arhivirano iz spletišča dne 2. februarja 2014. Pridobljeno 26. januarja 2014.
  2. Frencia, Cintia; Gaido, Daniel (8. marec 2017). »The Socialist Origins of International Women's Day«. Jacobin. Arhivirano iz spletišča dne 9. marca 2017. Pridobljeno 8. marca 2017.