Cotopaxi

Cotopaxi
Cotopaxi
	Cotopaxi Lokacija v Ekvadorju
Najvišja točka
Nadm. višina	5.897 m
Prominenca	2.404 m
Izolacija	96,67 km
Koordinate	0°40′50″S 78°26′16″W / 0.68056°S 78.43778°W
Geografija
Lega	28 km južno mesta Quito, Ekvador
Gorovje	Andi
Geologija
Tip	stratovulkan
Zadnji izbruh	avgust 2015
Pristopi
Prvi pristop	27. novembra 1872; Wilhelm Reiss in; Angel Escobar

Cotopaxi je stratovulkan v Andih, ki se nahaja približno 28 km južno mesta Quito v Ekvadorju v Južni Ameriki. Je drugi najvišji vrh v državi z višino 5.897 m. Je osrednja zanimivost Nacionalnega parka Cotopaxi.

Cotopaxi ima obliko simetričnega stožca, ki se dviga nad ravnino približno 3.800 m visoko in ima ob vznožju približno 23 km obsega. Na gori je eden redkih ekvatorialnih ledenikov na svetu, ki se začne na višini 5.000 m. Goro se lepo vidi na obzorju iz mesta Quita. Vulkan je del verige vulkanov ob Pacifiški plošči znani kot Pacifiški ognjeni obroč.

Zadnji izbruhi so bili leta 1940 do 1942.

Nacionalni park Cotopaxi je velik 33.393 hektarjev in je bil ustanovljen leta 1975, da bi zaščitili deževni gozd habitat trav páramo ter območje kjer živita ogroženi Andski kondor ter medved očalar.

Vulkanske aktivnosti

Cotopaxi je eden od najvišjih aktivnih vulkanov na svetu. Od leta 1738 je bruhal več kot 50-krat, kar je okoli vulkana ustvarilo številne doline, ki so nastale kot posledica laharjev (blatni tok). Cotopaxi predstavlja veliko nevarnost za lokalno prebivalstvo, naselja in polja.

Najbolj nasilni izbruhi Cotopaxija v zgodovini so bili v letih 1744, 1768 (uničeno je bilo kolonialno mesto Latacunga) in 1877. V letu 1877 so se piroklastični tokovi spustili na vse strani gore, laharji so prepotovali več kot 100 km proti Tihem oceanu in zahodnemu porečju Amazonke. Veliko izbruhov je bilo tudi med letoma 1903 do 1904, manjše aktivnost so trajale vse do leta 1940 oziroma 1942. V letih 1975 in 2002 so zaznali povečano potresno dejavnost, vendar brez izbruhov.

V današnjem času bi večji izbruh Cotopaxija povzročil topljenje ledu, posledično bi se razvili laharji, ki bi uničili večino naselij v dolini, ki danes predstavljajo primestna območja Quita (populacija več kot 1.000.000 prebivalcev).

Alpinistični vzponi

Prvi Evropejec, ki se je poskušali povzpeti na goro, je bil Alexander von Humboldt leta 1802, vendar je dosegel le višino okoli 4500 m. Leta 1858 je raziskoval goro Moritz Wagner, vendar vrha ni osvojil. 27. novembra 1872 sta nemški geolog Wilhelm Reiss in njegov partner Kolumbijec Angel Escobar končno dosegla vrh Cotopaxija. Kasneje je bilo še več alpinistov, ki so osvojili vrh:

leta 1873 Moritz Alphons Stübel,
leta 1880 Edward Whymper.
slikarja Rudolf Reschreiter in Hans Meyer sta dosegla vrh leta 1903; mnogo Reschreiterjevih slik prikazuje Cotopaxi.

Danes so vodene ture, ki jih organizirajo podjetja gorskih vodnikov, stalnica, saj dostop po cesti do višine 4300 m zelo olajša vzpon. Na višini 4800 m je tudi planinska koča José Ribas.

Rastlinstvo in živalstvo

Vegetacija se spreminja z nadmorsko višino. Do višine 3.500 m najdemo drevesne vrste kot so Pumamaqui (Oreopanax spp), Quishar ali "Božje drevo", Mortino (Vaccinium floribundum) in Romerillo (Hypericum laricifolium). Obsežni so tudi nasadi borovcev uvoženi iz Kalifornije, ki jih sadijo zaradi gospodarkega izkoriščanja. Na teh višinah rastejo tudi borovnice in brusnice. Višje rastejo trave Páramo, mahovi in različno cvetje, med njimi najbolj značilno Chuquiragua. Na višini med 4400 in 4700 m je tudi območje tundre, kjer v glavnem preživijo le lišaji in mahovi.

Na območju lagune Limpio Pungo živijo številne ptice, predvsem Galleteras, race, Andski galeb in sokol. V Narodnem parku pa živijo: svizci, zajci, miši (Caenolestes fuliginosus), pume (Felis concolor), volkovi (Dusicyon culpaeus) in drugi. Bližnji skalnati vulkan Ruminahui pa je eno od področij, kjer živijo tudi kondorji.