Citycenter Celje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Euromarkt Center d.o.o., PE Citycenter Celje
SedežMariborska cesta 100, Celje
Ključni ljudjeDarja Lesjak (center managerka)
Nena Horvat (vodja marketinga)
LastnikEuromarkt Center d.o.o., Moskovska ulica 4, Ljubljana
(Internationale Immobilien Investitionsgesellschaft mbH, Salzburg
Allianz Finance VII Luxembourg SA, Luxembourg
Spletna stranwww.city-center.si

Citycenter Celje je nakupovalno središče v Celju. Odprlo se je leta 29. avgusta 1995 kot Center Interspar Celje z 22 lokali, za kupce je začelo delovati naslednji dan.[1][2][3]

Je največje nakupovalno središče v Celjski regiji.[4] Ima dve nadstopji, okoli 90 lokalov na 32.000 m² površine in 800 zaposlenih.[5][6] Nahaja se na obrobju mesta.[7] Zasnovala sta ga arhitekta Heinz H. Brunner in Zuschnig Georg.[1] Je del mreže evropskih nakupovalnih središč SPAR European Shopping Centers.[8]

Gradnja[uredi | uredi kodo]

Za gradnjo so se odločili zaradi zadovoljstva nad poslovanjem Interspara v ljubljanskem BTC-ju. Zgradil ga je velenjski Vegrad. Investicija je bila vredna 2,3 milijarde tolarjev (brez opreme). Investitorji so bili Allbet in Euromarkt iz Salzburga ter BTC Shopping Center in PSM Mercator iz Ljubljane. Takratni direktor centrov v Ljubljani in Celju je bil Igor Mervič.[3][4]

Otvoritev[uredi | uredi kodo]

Trak je prerezal takratni celjski župan Jože Zimšek.[4]

Širitve in obnove[uredi | uredi kodo]

Leta 1997 so dogradili Center z delom proti Baumaxu. Širitev in obnova 19.761 m² velikega objekta od decembra 2004 je trajala 14 mesecev. Investitor je bil ASPIAG management AG v sodelovanju s podjetjem Spar Slovenija d. o. o. Investicija je bila vredna več kot 10 milijard SIT oz. 44 milijonov evrov. Število lokalov se je povečalo s 33 na 81. Prenovljeni Center Interspar Celje je odprl vrata 15. marca 2006 pod zdajšnjim imenom.[1][9][10]

V začetku avgusta 2014 so začeli s prenovo nakupovalnega središča na vzhodnem delu, ki je trajala tri mesece. Obstoječim prodajalnam so se pridružile nove, nekatere obstoječe so spremenile svojo podobo. Investicija je bila vredna 5 milijonov evrov.[11]

Trženje[uredi | uredi kodo]

Njegovo najpomembnejše orodje za trženje so dogodki, nekateri so vsakoletni. Obletnico poslovanja vsako leto obeležijo z modno revijo, ki jo spremljajo pevci, plesalci in ostali nastopajoči. Vsakič ima drugo temo.[7] Izdaja svoj brezplačni časopis Citycenter magazin,[12] do leta 2013 imenovan Citycenter.[13][14][15]

Kritike[uredi | uredi kodo]

Odprtje Intersparovega centra je negativno vplivala na poslovanje trgovcev v mestnem jedru.[16] Ljudje hodijo v Intersparov center zaradi lažje dostopnosti in večje ponudbe.[10]

Tadej Kozovinc, dolgoletni gostinec iz starega mestnega jedra, meni, da se obiskovalci zaradi pomanjkanja parkirnih mest vozijo dalje in gredo tako raje v nakupovalno središče: »V nakupovalnem središču je topla greda, brezplačen parkirni prostor, happy life, v centru pa je večkrat težko dobiti parkirno mesto. Sploh za tiste, ki niso domačini in mesta ne poznajo dobro. Če hočeš priti k nam v Kuba Libre, se pripelješ v Cankarjevo ulico, če je tistih 17 parkirnih mest zasedenih, se pelješ naprej in si hitro na drugem koncu mesta. Zakaj bi hodil nazaj? Toliko bolj prikladno je iti v Cityja.« Za Citycenter je tudi rekel, da ga ljudje kljub pritoževanju nad tem, da v mestnem jedru ni nikogar, raje obiščejo zaradi večje izbire. O samem mestnem jedru je dejal: »V Celju ni pravega mestnega utripa. S prenovo smo mesto shirali, nikakršen obrat se ni zgodil, tudi ponudbe ni bilo. Ko odpreš lokal ali gostilno, se moraš zavedati, da boš leto ali dve verjetno v minusu. Ljudje se začetne krize ustrašijo in odidejo. Taka je realnost in res je škoda, da mesto ne zaživi, kot bi moralo.«[17]

Sklici in viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 »Širitev nakupovalnega središča Citycenter leta 2004«. city-center.si. Pridobljeno 21. julija 2023.
  2. »STA: Interspar tudi v Celju«. sta.si. 29. avgust 1995. Pridobljeno 21. julija 2023.
  3. 3,0 3,1 Masnec, Edi (24. avgust 1995). "Center Interspar odpira vrata". Novi tednik NT&RC. letnik 49. številka 34. str. 5. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  4. 4,0 4,1 4,2 Baša, Irena (31. avgust 1995). Konkurenca odprla vrata. Novi tednik NT&RC. letnik 49. številka 35. str. 6. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  5. »Nakupovalno središče Citycenter Celje«. city-center.si. Pridobljeno 21. julija 2023.
  6. Grušovnik, Mojca (19. januar 2005). »Center Interspar Celje bodo razširili«. Dnevnik. Pridobljeno 21. julija 2023.
  7. 7,0 7,1 BOŽINOVIĆ, Špela, 2016, Trženje dogodka kot način utrjevanja blagovne znamke nakupovalnega središča : primer Alica v deželi mode [na spletu]. Diplomsko delo. Ljubljana : Univerza v Ljubljani. [Dostopano 21 julij 2023]
  8. »CELJE, SLOVENIJA. CITYCENTER«. ses-european.com. Pridobljeno 21. julija 2023.
  9. Citycenter Celje (11. marec 2016). »Citycenter magazin, marec 2016 by Citycenter Celje«. issuu.com. Pridobljeno 21. julija 2023.
  10. 10,0 10,1 Kje kupujejo Celjani?. Srednja ekonomska šola v Celju. Celje, marec 2008. PDF na spletu
  11. »Novembra 2014 nam je ponovno uspelo!«. city-center.si. Pridobljeno 21. julija 2023.
  12. Citycenter magazin. ISSN 2784-6741. (COBISS)
  13. Citycenter novice. (COBISS)
  14. Citycenter Celje. »citycenter-celje Publisher Publications«. issuu.com. Pridobljeno 21. julija 2023.
  15. Citycenter Celje. »city-center Publisher Publications«. issuu.com. Pridobljeno 22. julija 2023.
  16. Turnšek, Janez. Gospodarsko poslovanje. 2005. Mohorjeva Hermagoras. str. 195–198. pridobljeno 21. julija iz raziskovalne naloge Kje kupujejo Celjani?. Srednja ekonomska šola v Celju. Celje, marec 2008. PDF na spletu
  17. Burger, Beti (24. junij 2023). Gostinstvo vse bolj izgublja ugled. Delo. str. 15. pridobljeno 26. julija 2023

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]