Pojdi na vsebino

Citronasta mušnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Citronasta mušnica

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Fungi (glive)
Deblo: Basidiomycota
Razred: Homobasidiomycetes
Podrazred: Hymenomycete
Red: Agaricales (listarji)
Družina: Amanitaceae (mušničarke)
Rod: Amanita (mušnica)
Vrsta: A. citrina
Znanstveno ime
Amanita citrina
(Schaeff.) Pers., 1797

Citronasta mušnica (znanstveno ime Amanita citrina) je pogojno užitna goba iz družine mušničark.

Ta gobja vrsta s klobukom, ki v premeru meri od 4 do 10 cm in je v mladosti polkrožen, pri odraslih primerkih pa raven, je dokaj pogosta vrsta v Sloveniji. Klobuk je na robovih gladek in po zgornji strani posut s kosmiči, ki so ostanki ovojnice. Barve klobuka obsegajo različne odtenke barv, od skoraj popolnoma bele do živo citronasto rumene, po čemer je ta goba tudi dobila slovensko in latinsko ime.

Trosovnica je sestavljena iz širokih, gostih lističev, ki niso zraščeni z betom gobe. Barva trosovnice je bela ali bela s pridihom rumene v njej pa se nahaja bel trosni prah sestavljen iz okroglih trosov.

Bet citronaste mušnice je gladek, valjast, visok od 6 do 12 cm in ima premer med 0,8 in 1,5 cm. Na spodnjem delu je značilno gomoljasto odebeljen in ima jasno viden rob, ostanek ovojnice. Barva beta je bela ali rumenkasta, na sredini pa se nahaja zastiralce, ki je ohlapno pritrjeno in je lahko pri določenih primerkih ob robu natrgano.

Meso gobe je belo z vonjem po surovem krompirju ali redkvicah. Surova mušnica je strupena, kuhana pa sicer užitna, a ne posebej okusna.

Razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Citronasta mušnica raste od avgusta do konca novembra na kislih tleh. Najpogosteje jo najdemo v borovih gozdovih, pa tudi v smrekovih in mešanih gozdovih.

V preteklosti so imeli to gobo za enako strupeno kot zeleno mušnico, zmotna miselnost pa verjetno izhaja iz velike podobnosti med tema dvema vrstama. Pri nabiranju je zato potrebna velika previdnost.