Christian von Appel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Christian Freiherr von Appel
Rojstvo5. februar 1785({{padleft:1785|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1]
Banska Bistrica
Smrt22. januar 1854({{padleft:1854|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:22|2|0}}) (68 let)
Gradec
PripadnostAvstrijsko cesarstvo Avstrijsko cesarstvo
Rod/službaVojna zastava Avstro-ogrske monarhije k.u.k. Heer
Aktivna leta1798 - 1851
ČinGeneral konjenice
Poveljstva7. korpus
Oboroženi konfliktiNapoleonove vojne[2]
Druga italijanska osamosvojitvena vojna

Christian Freiherr von Appel, avstrijski general, * 2. junij 1787, † 22. januar 1854.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Leta 1798 je vstopil kot navadni vojak v Kirasirski polk Melas in že naslednje leto je bil povišan v podporočnika. V letih 1813–1815 je služboval s činom Rittmeistra 2. razreda. Za zasluge med ljudsko vstajo v Leipzigu je bil povišan v Rittmeistra 1. razreda. Leta 1822 je bil povišan v majorja. Leta 1826 je postal drugi generaladjutant cesarja Franca II., nato pa je leta 1835 postal prvi generaladjutant. V tem času je bil povišan v polkovnika (1829), odlikovan s poveljniškim križcem reda Leopolda (4. februar 1834) in bil povzdignjen v Freiherra[3] Leta 1834 je bil povišan še v generalmajorja.

Po cesarjevi smrti je bil Appel na lastno željo poslan na dopust, nakar je živel na Štajerskem in v Italiji. Po vrnitvi je bil povišan v podmaršala in leta 1848 imenovan za vojaškega poveljnika Ljubljane. V revolucijah leta 1849 je bil poveljnik 7. korpusa. Za svoje zasluge med drugo italijansko osamosvojitveno vojno je bil odlikovan z velikim križcem reda železne krone in bil imenovan za tajnega svetnika.

12. septembra 1851 je bil poslan na dopust (dejansko upokojen), nakar se je naselil v Gradcu, kjer je tudi umrl.

Pregled vojaške kariere[uredi | uredi kodo]

Napredovanja[4]


Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950ÖAW.
  2. Philip Haythornthwaite: Austrian Army of the Napoleonic Wars: Infantry (1986), str. 22-24.
  3. Genealogisches Handbuch des Adels, Adelslexikon Band I, Seite 103, Band 53 der Gesamtreihe, C. A. Starke Verlag, Limburg (Lahn) 1972
  4. »Oesta.gv.at - Die k. k. bzw. k. u. k. Generalität 1816–1918«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. marca 2012. Pridobljeno 2. januarja 2012.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]