Chelles, Seine-et-Marne

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Chelles, Seine-et-Marne
Lega
Zemljevid
Chelles, Seine-et-Marne se nahaja v Francija
Chelles, Seine-et-Marne
Chelles, Seine-et-Marne se nahaja v Île-de-France (regija)
Chelles, Seine-et-Marne
48°52′43″N 2°35′20″E / 48.87861°N 2.58889°E / 48.87861; 2.58889Koordinati: 48°52′43″N 2°35′20″E / 48.87861°N 2.58889°E / 48.87861; 2.58889
DržavaFrancija
RegijaÎle-de-France
DepartmaSeine-et-Marne
OkrožjeTorcy
KantonChelles
+ Vaires-sur-Marne
InterkomunalitetaSkupnost občin
Marne et Chantereine
Upravljanje
 • Župan (2001-2014) Jean-Paul Planchou
Površina
1
15,9 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
54.309
 • Gostota3.400 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
77108 /77500
Nadmorska višina36–106 m
(povp. 45 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Chelles je vzhodno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Seine-et-Marne regije Île-de-France. Leta 1999 je naselje imelo 45.399 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Naselje leži v osrednji Franciji 7 km severozahodno od Torcyja, 18 km vzhodno od središča Pariza.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Chelles je sedež istoimenskega kantona, v katerega sta vključeni 2/3 njegove občine (31.580 prebivalcev), ostali del (sever) pripada kantonu Vaires-sur-Marne. Je del leta 1972 nastalega pariškega predmestja Marne-la-Vallée (sektor Porte de Paris).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Na ozemlju Chellesa so bili v 19. stoletju najdeni ostanki iz obdobja paleolitika, imenovanega Olduwan. V sedmem stoletju je bila na tleh nekdanje merovinške ville Calae s strani frankovske kraljice Balthilde ustanovljena opatija Notre-Dame-des-Chelles, uničena v času francoske revolucije.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • zgodovinski muzej Le musée municipal Alfred-Bonno, ustanovljen 1950 iz dela donacije opata Alfreda Bonna,
  • Le fort de Chelles,
  • cerkev sv. Andreja iz 13. in 15. stoletja, predelana v 18. stoletju.
  • L'aéroclub Lucien-Bossoutrot s pilotsko šolo.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.