Chaudes-Aigues

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Chaudes-Aigues
Chaudes-Aigues-Source-Musée.JPG
Lega
Chaudes-Aigues se nahaja v Francija
Chaudes-Aigues
Chaudes-Aigues se nahaja v Auvergne-Rona-Alpe
Chaudes-Aigues
44°51′16″N 3°0′15″E / 44.85444°N 3.00417°E / 44.85444; 3.00417Koordinati: 44°51′16″N 3°0′15″E / 44.85444°N 3.00417°E / 44.85444; 3.00417
DržavaFrancija
RegijaAuvergne-Rona-Alpe
DepartmaCantal
OkrožjeSaint-Flour
KantonChaudes-Aigues
InterkomunalitetaSkupnost občin
Caldaguès-Aubrac
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Madeleine Baumgartner
Površina
1
53,16 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
886
 • Gostota17 preb,/km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
15045 /15110
Nadmorska višina637–1.280 m
(povp. 750 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Chaudes-Aigues je zdraviliško naselje in občina v osrednjem francoskem departmaju Cantal regije Auvergne. Leta 2005 je naselje imelo 970 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Haute-Auvergne ob rekah Remontalou in Lévandès, 83 km vzhodno od Aurillaca.

Na ozemlju občine se nahaja 30 naravnih vrelcev s temperaturami od 45º do več kot 80º C; najbolj znan je izvir reke Par s temperaturo 82º C, najtoplejši v Evropi. Pozimi se uporabljajo za ogrevanj hiš in cerkve, spomladi pa so vode speljane v zdravilišče, namenjeno za zdravljenje revmatizma.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Chaudes-Aigues je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Anterrieux, Deux-Verges, Espinasse, Fridefont, Jabrun, Lieutadès, Maurines, Saint-Martial, Saint-Rémy-de-Chaudes-Aigues, Saint-Urcize in La Trinitat z 2.682 prebivalci.

Kanton Chaudes-Aigues je sestavni del okrožja Saint-Flour.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Cerkev sv. Martina in Blaža
  • cerkev sv. Martina in Blaža
  • ruševine gradu Château de Couffour iz 15. stoletja,
  • muzej geotermalne energije,
  • na ozemlju občine se delno nahaja akumulacijsko jezero Grandval, nastalo z zajezitvijo reke Truyère leta 1959.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.