Cesar Sušun

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sušun
Japonski cesar
Obdobje vladanja 9. september 587 – 12. december 592
Predhodnik Jomej
Naslednik Sujko
Zakonec
  • Otomo no Koteko
  • Kahakami no Iracume
  • Fucuhime
Potomci
  • Princ Hačiko
  • Princesa Nišikite
  • Sadajo no Šinno
  • Oče Cesar Kinmej
    Mati Soga no Oane hime
    Rojstvo cca. 523
    Q13417196?
    Smrt 14. december 592
    Shiki District[d]

    Cesar Sušun (崇峻天皇 Sušun-tenno, umrl 592) je 32. japonski cesar[1] v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.[2] Vladal je med leti 587 in 592.[3]

    Tradicionalna zgodba[uredi | uredi kodo]

    Pred zasedbo krizantemskga prestola je bilo njegovo osebno ime (imina)[4]  Hacusebe-šinno, znan pa je bil tudi kot Hacusebe no Vaka-sazaki.[5]

    Njegovo ime ob rojstvu je bilo Hacusebe no Miko (長谷部皇子). Bil je 12. sin cesarja Kinmeja. Njegova mama je bila Oane-no-kimi (小姉君), hčerka Soga no Inameja,[6] ki je bil poglavar (O-omiklana Soga.

    Leta 587 je nasledil polbrata, cesarja Jomeja, in živel v palači Kurahaši v provinci Jamato.[7]

    • 587: V 2. letu vladavine (用明天皇2年) umre cesar Jomej. Kljub bitki za nasledstvo (senso) prejme le-tega drug Kinmejev sin, Jomejev mlajši brat. Kmalu zatem je sedel na prestol kot cesar Sušun.[8]

    Njegov dejanski naziv je bil verjetno Sumeramikoto ali Amenošita Širošimesu Okimi (治天下大王, "veliki kralj, ki vlada pod nebesi"), saj se naziv tenno pojavi šele v času cesarja Tenmuja in cesarice Džito. Lahko da so ga nazivali z Jamato Okimi (ヤマト大王/大君, "veliki kralj Jamata").[navedi vir]

    Na prestol je prišel s podporo klana Soga in cesarice Sujko, svoje polsestre in vdove po cesarju Bidacuju. Sprva se je klan Mononobe spajdašil s princem Anahobejem (tudi Kinmejev sin), rivalom za prestol. Soga no Umako je v bitki pri Šigisanu ubil Mononobe no Morija, vodjo klana Mononobe, kar je vodilo v njihov zaton. Umako je nato nastavil cesarja Sušuna na prestol.

    Sčasoma je začel cesar zavračati Umakujevo moč in si ga je želel znebiti. Nekega dne naj bi videl divjega prašiča in izjavil, da ga želi ubiti, kot bo ubil Soga no Umaka. Ta naj bi iz strahu leta 592 najel morilca Jamato no Aja no Atajkoma (東漢直駒).

    Cesar je vladal pet let do smrti leta 592. Dejansko mesto Sušunovega gorba je znano. Tradicionalno ga častijo v spominskem šintoističnem svetišču (misasagi) v Nari. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njegov mavzolej. Uradno se imenuje Kurahaši no oka no e no misasagi.[9]

    Rodoslovje[uredi | uredi kodo]

    Cesar Sušun je imel eno cesarico in dva cesarska otroka.[10]

    • Cesarica: Otomo no Koteko,[11] tudi Otehime[12]
      • Cesarski princ Hačiko
      • Cesarska princesa Nišikite
    • Družica: Kahakami no Iracume, hčerka Soga no Umaka
    • Žena: Fucuhime, mlajša sestra Mononobe no Morija
    • Mati neznana
      • Sadajo no Šinno

    Opombe[uredi | uredi kodo]

    1. Imperial Household Agency (Kunaichō): 崇峻天皇 (32)
    2. Ponsonby-Fane, Richard. (1959). The Imperial House of Japan, p. 47.
    3. Titsingh, Isaac. (1834). Annales des empereurs du Japon, pp. 38–39; Brown, Delmer et al. (1979). Gukanshō, p. 263; Varley, H. Paul. (1980). Jinnō Shōtōki, p. 126.
    4. Brown, pp. 264; n.b., Up until the time of Emperor Jomei, the personal names of the emperors (their imina) were very long and people did not generally use them. The number of characters in each name diminished after Jomei's reign.
    5. Aston, William. (2005). Nihongi, p. 112.
    6. Varley, p. 126.
    7. Brown, p. 263; Varley, p. 126.
    8. Titsingh, p. 38; Brown, 263; Varley, p. 44; n.b., A distinct act of senso is unrecognized prior to Emperor Tenji; and all sovereigns except Jitō, Yōzei, Go-Toba, and Fushimi have senso and sokui in the same year until the reign of Emperor Go-Murakami.
    9. Ponsonby-Fane, p. 420.
    10. Brown, p. 263.
    11. Jochi Daigaku. (1989). Monumenta Nipponica, Vol. 44, p. 455 – Snippet view.
    12. Kawamata municipal website: 絹製品

    Sklici[uredi | uredi kodo]