Cesar Kejko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cesar Kejko
Portret
Japonski cesar
Obdobje vladanja71–130 (tradicionalno štetje)
PredhodnikCesar Sujnin
NaslednikCesar Sejmu
Zakonec
  • Harima no Inabi no Ooiracume
  • Jasakairihime
    (med drugimi)
Potomciglej spodaj
OčeCesar Sujnin
MatiHibasuhime
Rojstvo7. november 13 pr. n. št.
Smrt130

Cesar Kejko (景行天皇 "Kejko-tenno") je po legendi 12. japonski cesar.[1][2]Čas njegove vladavine se običajno postavi med leti 71 in 130.[3] Znan je tudi kot Ootarašihikooširovake no Sumeramikoto.

Legenda[uredi | uredi kodo]

Kejko je po mnenju zgodovinarjev "legendarni cesar", saj so informacije o njegovem življenju skope in težko overljive.[4] Šele za cesarja Kinmeja[5] lahko zgodovinarji s sigurnostjo trdijo, kdaj je vladal.[6] V času cesarja Kanmuja v 8. stoletju so zgodnjim vladarjem dinastije Jamato dodali imena in datume.[7][8]

Njegova legenda je zabeležena v Kodžikiju in Nihon Šokiju, a se zapisi med seboj razlikujejo. Po Kodžikiju naj bi poslal svojega sina Jamata Takeruja na Kjušu, da osvojiti lokalna plemena. V Nihon Šokiju je šel Kejko sam tja in zmagal v bitkah proti lokalnih plemenom. Po obeh virov je poslal Jamata Takeruja v provinco Izumo in vzhodne pokrajine, da razširi ozemlja.[9]

Po tradicionalnih virih naj bi Jamato Takeru umrl v 43. letu vladavine cesarja Kejka (景行天皇四十三年).[10] Premoženje mrtvega princa so zbrali skupaj (tudi z mečem Kusanagi), njegova vdova je častila prinčev spomin v svetišču na svojem domu. Nekoč kasneje so te relikvije in sveti meč preselili na sedanjo lokacijo v svetišče Acuta.[11] Nihon Šoki pojasnjuje, da se je premik zgodil v 51. letu Kejka, po tradiciji svetišča pa šele v prvem letu vladavine cesarja Čuaja.[12]

Dejansko mesto Kejkovega groba ni znano. Cesarja tradicionalno častijo v spominskem svetišču misasagi v Nari. Tam ima tudi cesarsko posvečen mavzolej z imenom Jamanobe no miči no e no misasagi.[13]

Družice in otroci[uredi | uredi kodo]

Cesarica (prva): Harima no Inabi no Ooiracume (播磨稲日大郎姫), hčerka Vakatakehiko (若建吉備津日子)

  • Princ Kušicunovake (櫛角別王)
  • Princ Oousu (大碓皇子), prednik Mugecu no kimi (身毛津君)
  • Princ Ousu (小碓尊), oče Cesar Chūai

Cesarica (druga): Jasakairihime (八坂入媛命), hčerka Jasakairihiko (八坂入彦命)

  • Princ Vakatarašihiko (稚足彦尊) Cesar Sejmu
  • Princ Iokiirihiko (五百城入彦皇子)
  • Princ Ošinovake (忍之別皇子)
  • Princ Vakajamatoneko (稚倭根子皇子)
  • Princ Oosuvake (大酢別皇子)
  • Princesa Nunošinohime (渟熨斗皇女)
  • Princesa Iokiirihime (五百城入姫皇女)
  • Princesa Kagojorihime (麛依姫皇女)
  • Princ Isakiirihiko (五十狭城入彦皇子), prednika Micukai no Muradži (御使連)
  • Princ Kibinoehiko (吉備兄彦皇子)
  • Princesa Takagiirihime (高城入姫皇女)
  • Princesa Otohime (弟姫皇女)

Mizuhanoiratume (水歯郎媛), hčerka Ivacukuvake (磐衝別命), mlajša sestra Ivakivake (石城別王)

  • Princesa Ionono (五百野皇女) sajo

Ikavahime (五十河媛)

  • Princ Kamukuši (神櫛皇子), prednik Sanuki no Kimi (讃岐公), Sakabe no Kimi (酒部公)
  • Princ Inaseirihiko (稲背入彦皇子), prednika Saeki ne Atai (佐伯直), Harima no Atai (播磨直)

Abe no Takadahime (阿倍高田媛), hči Abe no Kogoto (阿倍木事)

  • Princ Takekunikorivake (武国凝別皇子)

Himuka no Kaminagaootane (日向髪長大田根)

  • Princ Himuka no Socuhiko (日向襲津彦皇子)

Sonotakehime (襲武媛)

  • Princ Kuničivake (国乳別皇子)
  • Princ Kunisevake (国背別皇子)
  • Princ Tojotovake (豊戸別皇子)

Himuka no Mihakašihime (日向御刀媛)

  • Princ Tojokunivake (豊国別皇子), prednik Himuka no Kuni no mijacuko (日向国造)

Inabinovakairacume (伊那毘若郎女), hčerka Vakatakehiko, mlajša sestra Harima no Inabi no Ooiracume

  • Princ Mavaka (真若王)
  • Princ Hikohitoooe (彦人大兄命)

Igotohime (五十琴姫命), hčerka Mononobe no Igui (物部胆咋宿禰)

  • Princ Igotohiko (五十功彦命)

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Imperial Household Agency (Kunaichō): 景行天皇 (12); retrieved 2013-8-23.
  2. Titsingh, Isaac. (1834). Annales des empereurs du japon, pp. 11–14, str. 11, na Google Books; Brown, Delmer M. (1979). Gukanshō, p. 254; Varley, H. Paul. (1980). Jinnō Shōtōki, pp. 96–99.
  3. Ponsonby-Fane, Richard. (1959). The Imperial House of Japan, p. 33.
  4. Kelly, Charles F. "Kofun Culture," Japanese Archaeology. April 27, 2009.
  5. Titsingh, pp. 34–36; Brown, pp. 261–262; Varley, pp. 123–124.
  6. Hoye, Timothy. (1999). Japanese Politics: Fixed and Floating Worlds, p. 78; excerpt, "According to legend, the first Japanese emperor was Jinmu. Along with the next 13 emperors, Jinmu is not considered an actual, historical figure. Historically verifiable Emperors of Japan date from the early sixth century with Kinmei.
  7. Aston, William George. (1896). Nihongi, pp. 109.
  8. Brinkley, Frank. (1915). A History of the Japanese People from the Earliest Times to the end of the Meiji Era,, str. 21, na Google Books; excerpt, "Posthumous names for the earthly Mikados were invented in the reign of Emperor Kanmu (782–805), i.e., after the date of the compilation of the Records and the Chronicles.
  9. Aston, William. (1998). Nihongi, Vol. 1, pp. 188–214.
  10. Ponsonby-Fane, Richard. (1953) Studies in Shinto and Shrines, p. 433.
  11. Ponsonby-Fane, Studies in Shinto, p. 434.
  12. Ponsonby-Fane, Studies in Shinto, p. 435.
  13. Ponsonby-Fane, Studies in Shinto, p. 419.