Cerkvi miru

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkvi miru
SM Jawor Kościół Pokoju (1) ID 591266.jpg
Swidnica- Kosciol Pokoju 01.jpg
Cerkvi miru v Jaworju (zgoraj) in Świdnici
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeChurches of Peace in Jawor and Świdnica
Cerkvi miru v Jaworju in Świdnici
LegaLower Silesian Voivodeship, Poljska
Koordinati51°03′14″N 16°11′21″E / 51.053914°N 16.189041°E / 51.053914; 16.189041Koordinati: 51°03′14″N 16°11′21″E / 51.053914°N 16.189041°E / 51.053914; 16.189041
Površina0,23 ha
VključujePeace Church in Jawor
Peace Church in Świdnica
Kriterij
Kulturni: iii, iv, vi
Referenca1054
Vpis2001 (25. zasedanje)
Cerkvi miru se nahaja v Poljska
Cerkvi miru
Lega: Cerkvi miru

Cerkvi miru (poljsko Kościoły Pokoju, nemško Friedenskirchen) v Jaworju (nemško Jauer) in Świdnici (nemško Schweidnitz) v Šleziji sta dobili ime po Vestfalskem miru, sklenjenem leta 1648, s katerim se je končala tridesetletna vojna.

Sporazum je dovoljeval luterancem v Šleziji, da izven mestnih obzidij zgradijo tri cerkve iz lesa, ilovice in slame in brez zvonika in cerkvenih zvonov. Čas gradnje je bil omejen na eno leto. Tretja cerkev je bila zgrajena v Głogówu (nemško Glogau), vendar je bila leta 1758 požgana.

Cerkvi v Jaworju in Świdnici sta od leta 2001 na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Cerkve v Jaworju, Świdnici in Głogówu so zaradi pionirskih gradbenih in arhitekturnih rešitev kljub fizičnim in političnim omejitvam postale največje lesene verske zgradbe v Evropi.

Cerkev v Jaworju, posvečena Svetemu Duhu, je dolga 43,5 metra, široka 14 metrov in visoka 15,7 metra in lahko sprejme 5500 obiskovalcev. Gradil jo je arhitekt Albrecht von Saebisch (1610–1688) iz Vroclava (takrat nemški Breslau) in jo dokončal leta 1655. 200 slik v notranjosti cerkve je naslikal Georg Flegel v letih 1671–1681. Oltar iz leta 1672 je delo Martina Schneiderja. Prvotne orgle J. Hoferichterja iz Legnice (takrat nemškega Liegnitza), postavljene leta 1664, je v letih 1855–1856 z novimi nadomestil Adolf Alexander Lummert.

Jawor je bil takrat že približno stoletje del večinsko protestantske Kraljevine Prusije. Mesto je šele stoletje kasneje, leta 1945, po Potsdmskem sporazumu ponovno pripadlo Poljski. Večina protestantskih cerkva v nemških provincah, ki jih je leta 1945 prevzela Poljska, je postala katoliška, obe Cerkvi miru pa še vedno služita svojim luteranskim župnijam. Podobna cerkev, postavljena v Głogówu (takrat nemškem Glogau), je zgorela leta 1758. Cerkev v Świdnici, posvečena Sveti Trojici, in tista na Jaworju sta preživeli. Obe sta bili s poljsko-nemškim sodelovanjem obnovljeni in leta 2001 uvrščeni na Unescov seznam svetovne dediščine.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Świdnica[uredi | uredi kodo]

Jawor[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Worthmann, Ludwig. Führer durch die Friedenskirche zu Schweidnitz. Breslau, 1929.
  • Kalinowski, Konstanty, Barock in Schlesien. München, 1990. ISBN 3-422-06047-2.
  • Gruk, Wojciech. Silesian Churches of Peace and the Royal Hungarian Articular Churches. Possible Legal and Architectural Relations. V: Protestantischer Kirchenbau der Frühen Neuzeit in Europa. Grundlagen und neue Forschungskonzepte. — Protestant Church Architecture in Early Modern Europe. Fundamentals and New Research Approaches. Regensburg, 2015, str. 333-343. ISBN 978-3-7954-2942-3.

Zunanji povezavi[uredi | uredi kodo]