Cedularna obdavčitev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Cedularna obdavčitev je enkratna in dokončna obdavčitev. Dohodnina se navadno obračunava na vse dohodke osebe (oz. v nekaterih državah gospodinjstva), določeni dohodki pa se lahko iz tovrstne obdavčitve izvzamejo in se obdavčijo posebej, lahko tudi po posebnih davčnih stopnjah. Tako obdavčeni zneski se ne vštevajo v letno dohodninsko osnovo. [1]

Vprašljivost cedularne obdavčitve[uredi | uredi kodo]

Cedularna obdavčitev dohodkov je vprašljiva z vidika davčne nevtralnosti in horizontalne izenačenosti (tj. da ljudje z enakimi dohodki plačujejo enake davke).[2]

Države s cedularno obdavčitvijo dohodkov[uredi | uredi kodo]

Cedularne davke dandanes najdemo v nekaterih južnoameriških in afriških državah. Industrijske države v večini primerov obdavčujejo vse dohodke enotno. Imajo pa v skandinavskih državah sistem, po katerem dohodke iz dela obdavčujejo po progresivni davčni lestvici, dohodke iz kapitala pa po enotni - proporcionalni davčni stopnji.[3]

Davčne olajšave pri cedularni obdavčitvi[uredi | uredi kodo]

Tudi pri dohodkih, ki se obdavčujejo cedularno, so možne davčne olajšave in oprostitve. Tako se v Sloveniji npr. pri obdavčitvi obresti davčna osnova zniža za prvih 1000 EUR obresti od depozitov, doseženih pri bankah in hranilnicah.[4]

Dohodki, ki se v Sloveniji obdavčujejo cedularno[uredi | uredi kodo]

Cedularno se obdavčujejo dohodki od kapitala (obresti, dividende, kapitalski dobički) in dohodki od oddajanja premoženja v najem (najemnine)[5].

Sklici[uredi | uredi kodo]