Carl Alexander Clerck

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Carl Alexander Clerck
Rojstvo 1710[1]
Smrt 22. julij 1765({{padleft:1765|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[2]
Državljanstvo Flag of Sweden.svg Švedska
Poklic entomolog, arahnolog

Carl Alexander Clerck, švedski entomolog, arahnolog in akademik, * 1710, † 22. julij 1765.

Rodil se je v družini nižjih plemičev in se leta 1726 vpisal na Univerzo v Uppsali, a je moral študij zaradi pomanjkanja denarja opustiti ter se zaposliti kot uradnik. Delal je v upravi mesta Stockholm.

Slika pajka vrste Araneus angulatus na prvi poli dela Svenska Spindlar

Za prirodopis se je začel zanimati v zrelejših letih, po tistem, ko je slišal Linnejevo predavanje v Stockholmu leta 1739. V naslednjih letih je zbral in klasificiral večje število primerkov pajkov ter svoja opažanja o njihovi morfologiji in vedenju leta 1757 objavil v temeljnem delu Svenska Spindlar (dobesedno »Švedski pajki«, znano tudi po latinski verziji naslova Aranei Suecici). V njih je po Linnejevem zgledu dal pajkom dvočlenska latinska imena, leto dni preden je Linne v 10. izdaji svojega dela Systema Naturae na ta način poenotil nomenklaturo živali. Zaradi izjemno natančne in celovite obravnave opisanih vrst štejejo taksonomi uporabljena imena za veljavna; tradicijo upošteva tudi Mednarodna koda zoološke nomenklature, ki sicer ne priznava imen objavljenih pred 10. izdajo dela Systema Naturae kot veljavnih. Svenska Spindlar je po tem sistemu izjema, torej so vrste, opisane v njem, prvi priznani opisi živali.[3]

Z Linnejem sta se kasneje spoprijateljila in si pričela dopisovati. Linne je cenil Clerckovo delo in pripomogel k temu, da je bil izvoljen za člana Kraljeve akademije znanosti v Uppsali (1756) ter Kraljeve švedske akademije znanosti (1764). Po objavi Svenska Spindlar je Clerck pričel ustvarjati Icones insectorum rariorum z ilustracijami metuljev, a je delo ostalo nedokončano zaradi njegove smrti leta 1765 (tretji zvezek je izšel leto kasneje).

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Nordisk familjebok — 1876. — Vol. 5. — str. 432.
  2. ^ data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011.
  3. ^ Pleijel, F. & Rouse, G.W. (2003). "Ceci n’est pas une pipe: names, clades and phylogenetic nomenclature". Journal of Zoological Systematics and Evolutionary Research 41 (3): 162–174. doi:10.1046/j.1439-0469.2003.00236.x. 

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]