Bukova žilika
| Bukova žilíka | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Kraljestvo: | Fungi |
| Oddelek: | Basidiomycota |
| Razred: | Agaricomycetes |
| Red: | Amylocorticiales |
| Družina: | Amylocorticiales |
| Rod: | Plicaturopsis |
| Vrsta: | †P. crispa |
| Dvočlensko ime | |
| Plicaturopsis crispa (Pers.) D.A.Reid[1] | |
| Sinonimi | |
Bukova žilíka (znanstveno ime Plicaturopsis crispa) je gliva iz rodu žilik (Plicaturopsis).
Značilnosti[uredi | uredi kodo]
Posamezen klobuček je školjkaste ali pahljačaste oblike z valovitim robom in je velik od 1-3 cm. Rastejo v večjih skupinah, nanizane ene nad drugo kot strešniki. Površina klobučkov je dlakasta in z valovitimi, okrastimi koncentričnimi conami.
Trosovnica je sestavljena iz gub oziroma valovitih reber, ki se širijo radialno od beta do roba klobuka in so med sebojno žilasto povezane.
Bet je zelo kratek ali pa ga sploh ni.[2]
Razširjenost in življenjski prostor[uredi | uredi kodo]
Bukova žilika je udeležena v prvi fazi propadanja lesa listavcev - najpogosteje bukve in povzroča belo trohnobo lesa. Kasneje jo pogosto nadomestijo njene bolj agresivne tekmice, kot sta naprimer pisana ploskocevka (Trametes versicolor) in navadna cepilistka (Schizophyllum commune).[3]
Razširjena je po vsemu svetu in je bila zabeležena v Evropi, Aziji, Avstraliji in Severni Ameriki.[4]
Mikroskopske značilnosti[uredi | uredi kodo]
Trosni prah je bel. Trosi so upognjeni, klobasaste oblike, rahlo amiloidni in merijo 3–4,5 x 1–1,2 μm.[5]
Podobne vrste[uredi | uredi kodo]
Uporabnost[uredi | uredi kodo]
Neužitna.
Taksonomija[uredi | uredi kodo]
Prvi jo je opisal Persoon leta 1794 kot Merulius fagineus in jo je kasneje prekvalificiral kot Merulius crispus.[5] Nato jo je leta 1821 zaradi značilne žilaste trosovnice Fries premaknil v rod lisičk (Cantharellus) ampak se je kasneje premislil in jo premaknil v rod Trogia,[5] rod sestavljen iz več tropskih vrst s podobnimi grebenastimi trosovnicami.
Leta 1872 je ameriški mikolog Peck opisal nov rod nabrank (Plicatura) za ameriško glivo Plicatura alni. Nato je leta 1922 Carleton Rea opustil rod Trogia in premaknil Trogia crispa med nabranke (Plicatura).[5]
Leta 1964 je Derek Reid izpostavil morfološke razlike med obema vrstama nabrank in je za bukovo žiliko vzpostavil nov rod žilik (Plicaturopsis).[5]
Galerija slik[uredi | uredi kodo]
-
Bukove žilike na bukovem deblu -
Žilasta trosovnica in bet -
Klobasasti trosi
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Reid, Derek Agutter (1964). »Notes on some fungi of Michigan—I. 'Cyhellaceae'«. Persoonia - Molecular Phylogeny and Evolution of Fungi. 3 (1): 150. eISSN 1878-9080. ISSN 0031-5850.
- ↑ »Plicaturopsis crispa, bukova žilíka - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 11. junija 2024.
- ↑ »Home • Plicaturopsis crispa v1.0«. MycoCosm. US Department of Energy Joint Genome Institute. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2020. Pridobljeno 14. aprila 2022.
- ↑ »Plicaturopsis crispa (Pers.) D.A.Reid«. Global Biodiversity Information Facility (GBIF). Pridobljeno 14. aprila 2022.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 Henrici, Alick (17. april 2018). »Plicatura crispa - spreading rapidly in Britain«. Field Mycology. British Mycological Society. 19 (2): 61–64. doi:10.1016/j.fldmyc.2018.04.010.