Bruno Urh

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Bruno Urh
Portret
Rojstvo8. oktober 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:8|2|0}}) (51 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Poklicarhitekt, alpinist

Bruno Urh, slovenski arhitekt, pisatelj, pesnik, dramatik, alpinist, * 8. oktober 1968, Ljubljana.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

V svetu velja za utemeljitelja arhitekturne smeri Holotecture® (1991), pri kateri sodobni materiali uporabljeni na površinah (refleksno steklo, digitalni displayi in hologrami) presegajo otrplost hiš in spreminjajo razmerja med dinamičnim opazovalcem in statično hišo v dinamično hišo in statičnega opazovalca.

Projektira in nadzira tako zahtevne objekte, kot drobne oblikovalske izdelke. Ukvarja se s pisanjem strokovne literature, ki jo zna približati tudi bralcu, ki ni nujno iz stroke. Že več kot dvajset let samostojno vodi projekte. V njegovem biroju se je zvrstil cel kup mladih arhitektov, ki danes ustvarjajo tako v Los Angelesu (Vladimir Ristić), kot v Rusiji (Dražen Smokovič), ali pa v Londonu (Maja Kovačič). S svojim pedagoškim pristopom je svoje ideje ponesel v svet tudi preko sodelavcev.

Nekaj njegovih del: Mestni vodnjak v Kočevju skupaj z akad. kiparjem Stanetom Jarmom (1995), kubistično božje znamenje na mestnem pokopališču v Kočevju skupaj z akad. kiparjem Stanetom Jarmom (1996), Trgovinski center Rutar v Ljubljani (2000 in 2006), Veronikin trikotnik - holotekturni večstanovanjski objekt ob Gaju v Kočevju (2007), Nacionalni forenzični laboratorij v Ljubljani 2014, Večstanovanjska vila v Rožni dolini v Ljubljani 2015, Mladinski hotel v Bohinju 2016-, poslovni objekt Bela Hiša na Gerbičevi v Ljubljani 2016-.

V sodobno arhitekturo in pisanje vpleta izročilo slovenskega stavbarstva: utemelji "Slovenski stebrni red" (Zbornik Nacionalnega inštituta za arhitekturo, 2011), v Bohinju pa za Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, postavi "Urhov tip kozolca", (2016).

  • Je pisec naslednjih knjig o arhitekturi: Arhitektura in telepatija kot prapočeli komunikacije (1989), Holotecture® (1993), Arhitekt in kralj (2002), Arhitektova Trilema (2004), Filozofija arhitekture (2005), na spletu pa svojim strankam in znancem redno pošilja nastajajoči Urhov arhitekturni priročnik, ki na humoren način jasno riše meje med arhitekturo in naivnim gradbeništvom, ki mu pravi tudi kataložna arhitektura. V nemščini je (2015) izdal knjižico Die Notromantik - am Weg zur Holotektur.
  • Je pisec več slovenskih člankov o arhitekturi: Hologram, uvod v holografijo gledališča, Maska, revija za gledališče, ples, opero, februar-maj 1993, Holotektura -- velesodobna arhitektura, Ampak, februar-marec 2009, Realnost virtualne realnosti v arhitekturi, Ampak, november-december 2010 in je kot utemeljitelj smeri Holotecture ter kot pionir uporabe hologramov v arhitekturi večkrat omenjen v tuji strokovni literaturi in na omrežju: Interferenzen, Zeitschrift der Deutschen Gesellschaft fuer Holografie, 2. Jahrgang, Nr. 3, III. Quartal 1991 v članku Holografie und Architektur, Nr. 4, v članku Solarpavilion -- Projekvorstellung, Nr. 1, 1994 predstavljen kot novi član Nemške družbe za holografijo. Omenjen je v reviji Profil, Das Architektur-Magazin, oktobra 1993. Objavlja članke v tuji strokovni literaturi: Holography as a Regenerator of Architecture v SPIE, Holographics International '92, 1992, Imperial College of Science, Technology and Medicine, London UK, str. 447-452 in v SPIE, Nonconventional Optical Imaging Elements, 1993, Rokosowo, Poland, str. 195-199.
  • Leta 2012 slavni slovenski zgodovinar Stanislav Južnič v svoji angleški knjižici Holotecture -- From Francesco Robba through Gabrijel Gruber to Bruno Urh umešča slednjega in holografijo v slovenski zgodovinski okvir.
  • Leta 2017 je za prijatelje glasbenike napisal Program Arhitekturnega Razvoja v Etru (PARE).

Poezija[uredi | uredi kodo]

  • Bruno Urh je izdal dve pesniški zbirki, ki ju je uredila Tina Majcen: Arhe' (2005), Astrahan (2006). Pesniško zbirko Arhitekturna pesem (2008) je uredila Eva Vrbnjak. Prevedel je pesem Krokar (november 2007) Edgarja Allana Poea. Prevedel je pesem Barbara (februar 2009) Jacquesa Preverta. Leta 2011 in 2015 je izdal pesniško zbirko Ljubljanske pesmi, ki jo je uredila Eva Vrbnjak. Leta 2013 je prevedel Okroglo pesem Friedricha Nietzscheja. Leta 2016 je s hčerko Tito napisal pesmi na glasbo Matjaža Mikuletiča za koncert Funkognito Big Band-a RTV SLO (Space Elevator, Late Night, Holotecture, Ghost Host, Door #69, Parametric Blue, Brioni). Leta 2016 je skupaj s soprogo izdal pesniško zbirko Deset ožjih povedi in ena prepoved ter dve pesmi Carmen Urh za povrh.

Dramatika[uredi | uredi kodo]

  • Leta 1993 v reviji Maska razmišlja o uporabi Holografije v gledališču.
  • V drami Gradbišče (2007), ki jo je uredila Vanda Novak, grobemu okolju nastajajočega objekta nasproti postavi zaporednost ljubezenskih odnosov.
  • V drami Sodišče, vaja za gledalce ali kako v boju z zakoncem premagati samega sebe 2009, ki jo je uredila Eva Vrbnjak, se ukvarja z obliko, ki jo imenuje "strobodrama".
  • Leta 2019 na Facebook profilu objavlja kratke recenzije premier.

Alpinizem[uredi | uredi kodo]

  • Bruno Urh je svojo planinsko pot začel v kočevskih hribih. Kasneje je pod mentorstvom Tomaža Vrhovca, Sandija Blažine in drugih velikih sodobnikov slovenskega planinstva postal mladinski vodnik.

Leta 1987 se je včlanil v alpinistični odsek Rašica in plezal pod mentorstvom Marije Frantar. Med alpiniste je bil sprejet leta 1989.

  • Januarja 1989 je skupaj z Marijo Frantar v Goličici opravil drugo zimsko ponovitev Direktne z oceno V, III-IV, dolžine 400 metrov in v Planji prvo zimsko ponovitev Centralne smeri z oceno V,-IV.