Ogled vira Britanska knjižnica

{{infopolje Knjižnica
| native_name        = British Library
| name               = Britanska knjižnica
| library_logo       = [[slika:Britishlibrary.png|75px]]
| image              = File:British library london.jpg
| image_size         = 325px
| caption            = Knjižnično poslopje, pogled z glavne ceste
| country            = {{GBR}}
| location           = 96, Euston Road, London, NW1 2DB
| type               = [[narodna knjižnica]]
| num_branches       = 1 (Boston Spa, West Yorkshire, LS23 7BQ)
| established        = {{Start date and age|1973|paren=yes}} (1753)
| items_collected    = [[monografija|monografije]], [[znanstvena revija|znanstvene revije]], [[časopis]]i, [[revija|revije]], posnetki zvoka in glasbe, [[patent]]i, [[podatkovna zbirka|podatkovne zbirke]], [[zemljevid]]i, [[poštna znamka|znamke]], [[plakat]]i, [[risba|risbe]], [[rokopis]]i
| collection_size    = cca. 170.000.000 vseh enot <small>(2010)</small>, od tega:<br />
13.950.000 knjig<ref name=ARA>{{navedi knjigo| title=British Library thirty-seventh annual report and accounts 2009/10 |date=26. julij 2010 |isbn=978-0-10-296664-0}}</ref><br />
824.101 serijskih publikacij<br />
351.116 rokopisov<br />
8.266.276 filatelističnih enot<br />
4.347.505 kartografskih enot<br />
1.607.885 [[partitura|partitur]]<br />
6.000.000 zvočnih posnetkov
| legal_deposit      = da
| req_to_access      = odprto za najširšo javnost
| budget             = 142 milijonov [[Funt šterling|funtov]] <small>(2009/2010)</small><ref name=ARA/>
| director           = Roly Keating <small>(direktor, od 12. septembra 2012)</small>
| website            = {{URL|http://www.bl.uk}}
| module = {{Infobox designation list
 |embed=yes
| designation1 = UK Grade I 
| designation1_offname = The British Library, piazza, boundary wall and railings to Ossulston Street, Euston Road and Midland Road
| designation1_number = 1426345<ref>{{NHLE|num=1426345|desc=The British Library, piazza, boundary wall and railings to Ossulston Street, Euston Road and Midland Road|access-date=24 August 2021}}</ref>
| designation1_date   = {{start date|2015|07|31|df=y}}
}}
}}
[[Slika:British Library + St Pancras 7527-31hug.jpg|thumb|250px|Glavna stavba Britanske knjižnice v St Pancrasu v londonskem okrožju Camden. V ozadju lahko vidite stolpe postaje St Pancras]]
'''Britanska knjižnica''' ({{jezik-en|British Library}}) je javna raziskovalna [[knjižnica]] s sedežem v [[London]]u, narodna knjižnica [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] in ena največjih knjižnic na svetu po številu enot gradiva.<ref name=Reitz2004>{{navedi knjigo |last=Reitz |first=Joan M. |year=2004 |title=Dictionary for Library and Information Science |url=https://archive.org/details/dictionaryforlib0000reit_x1h1 |publisher=Libraries Unlimited |isbn=978-1-59158-075-1 |page=[https://archive.org/details/dictionaryforlib0000reit_x1h1/page/103 103] }}</ref> Po uradnih podatkih ima v zbirkah med 170 in 200 milijonov enot gradiva, katerim letno doda okrog 3 milijone novih,<ref name="BL-CDP">{{navedi splet|url=http://www.bl.uk/aboutus/quickinfo/facts/|title=Facts and Figures|publisher=Britanska knjižnica|accessdate=31.5.2016|archive-date=2017-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170828023409/http://www.bl.uk/aboutus/quickinfo/facts/|url-status=dead}}</ref> kot prejemnik [[obvezni izvod|obveznih izvodov]] publikacij, izdanih v Združenem kraljestvu, pa tudi z načrtnim odkupovanjem gradiva z vsega sveta, predvsem [[Britanski imperij|nekdanjih kolonij]].Sodobna namensko zgrajena stavba knjižnice stoji poleg postaje St Pancras na Euston Road v Somers Townu, na mestu nekdanjega skladišča blaga, zbirke pa hrani tudi v drugih pomožnih stavbah drugod po Londonu. V podružnični knjižnici blizu Boston Spa v Yorkshiru je dodatna skladiščna zgradba in čitalnica. Stavbo St Pancras je uradno odprla kraljica [[Elizabeta II. Britanska]] 25. junija 1998 in je zaradi svoje arhitekture in zgodovine uvrščena med stavbe I. stopnje, ki so »izrednega pomena«.

V sedanji obliki je bila knjižnica ustanovljena leta 1973 z zakonom o Britanski knjižnici (1972), njen zametek pa je leta 1753 ustanovljena knjižnica [[Britanski muzej|Britanskega muzeja]], od katere je prevzela zbirke.<ref name="Crump2003"/> Poleg zagotavljanja storitev čitalnic in knjižnične izposoje najširši javnosti ter zbiranja obveznih izvodov ima zadolžitev objavljanja [[nacionalna bibliografija|nacionalne bibliografije]] in izvaja obširen program digitalizacije.<ref name="Crump2003">{{navedi knjigo |author=Crump, M.J. |year=2003 |chapter=British Library |title=International Encyclopedia of Information and Library Science |edition=2. |publisher=Routledge |location=London |isbn=0-203-40330-4 |pages=48–49}}</ref>

Je javna ustanova pod pokroviteljstvom britanskega Ministrstva za kulturo, občila in šport, vendar organizacijsko ni njegov del.<ref>{{navedi splet| url=https://www.gov.uk/government/organisations/british-library |title=British Library |work=GOV.UK |publisher=Vlada Združenega kraljestva |accessdate=31.5.2016}}</ref> Sredstva ministrstva predstavljajo glavni vir financiranja, ob tem pa knjižnica pridobi pomemben delež prihodkov na trgu, več kot vse druge narodne knjižnice na svetu.<ref name="Crump2003"/>

== Britanska knjižnica v St Pancrasu ==
=== Zgodovina gradnje in načrtovanja ===
Glavna stavba Britanske knjižnice je v St Pancrasu, v londonskem okrožju Camden, na 96 Euston Road. O tej lokaciji je bilo veliko razprav, saj je St Pancras takrat veljal za problematično območje. Kljub temu je bila ta lokacija izbrana, ker je bila edina na voljo z dobrim dostopom do železniške postaje St Pancras. Stavba naj bi bila prvotno zgrajena na mestu Britanskega muzeja. Toda načrt, ki sta ga leta 1964 začela arhitekta Wilson in Martin, zaradi pomanjkanja prostora ni bil uresničen.

Struktura, ki je bila odobrena leta 1977 in jo je zasnoval arhitekt Colin St. John Wilson, je bila zgrajena v treh fazah.<ref>Christoph Krempe: ''Neubau der British Library St. Pancras: Anspruch und Realität''. Institut für Bibliothekswissenschaft, 2002, {{ISSN|1438-7662}}, S. 6.</ref> Rezi leta 1980 so odložili polaganje temeljnega kamna do leta 1982, ki ga je izvedel [[Karel III., kralj Združenega kraljestva|princ Charles]].<ref name="K4">Christoph Krempe: ''Neubau der British Library St. Pancras: Anspruch und Realität''. Institut für Bibliothekswissenschaft, 2002, {{ISSN|1438-7662}}, S. 7.</ref> Glavna težava med gradnjo je bilo pomanjkanje zavezujočega proračuna. Od leta 1988 se je denar izplačeval postopoma. Zaradi časovnih in stroškovnih razlogov je bil realiziran le en sklop, zato med drugim tudi skladiščni prostori niso zadoščali za popolno namestitev celotnega inventarja. Stroški gradnje stavbe, ki jo je leta 1998 slovesno odprla kraljica Elizabeta II., so znašali 511 milijonov GBP,<ref name="Annette Kossow">Annette Kossow: ''London.'' DuMont Reiseverlag, 2004, ISBN 3-7701-6313-3, S. 88&nbsp;f.</ref> kar pomeni, da so bili stroški gradnje trikrat višji od prvotno ocenjenih.

1. avgusta 2015 je bila stavba razglašena za spomenik I. stopnje. Opisujejo jo kot eno najbolj izjemnih stavb 20. stoletja, saj njena notranja zasnova ustvarja prostor za razmišljanje in navdih. Materiali, uporabljeni pri gradnji, so visokokakovostni in veliko umetnin je javno vidnih. Britanska knjižnica je ena od najnovejših stavb, ki je dosegla ta status na seznamu.<ref>[https://www.theguardian.com/books/2015/jul/31/british-library-awarded-grade-i-listed-building-status British Library awarded Grade I-listed building status] in: The Guardian, 1. August 2015, abgerufen am 1. August 2015</ref>

=== Opis konstrukcije ===
S tlorisno površino 111.500 kvadratnih metrov je Britanska knjižnica največja javna stavba, zgrajena v Združenem kraljestvu v 20. stoletju.<ref>Christoph Krempe: ''Neubau der British Library St. Pancras: Anspruch und Realität''. Institut für Bibliothekswissenschaft, 2002, {{ISSN|1438-7662}}, S. 1.</ref> Za uporabo na kraju samem je na voljo približno 18 milijonov zvezkov. V čitalnicah je prostora za skupno 1200 bralcev. Za klet je bilo izkopanih 250.000 kubičnih metrov zemlje. Za gradnjo je bilo potrebnih 180.000 ton betona, 150.000 ton jekla, 10.000.000 opek in 50.000 skrilavcev. Življenjska doba glavne stavbe je ocenjena na 200 let. Večina knjig je shranjenih v podzemnih skladiščih na površini v velikosti nogometnega igrišča, ki se razprostira na treh do štirih nadstropjih, kar ustreza 17 nadstropjem normalne višine stropa zaradi izjemno visokega kletnega stropa. Največja obremenitev tal je dosledno 14 kN/m²; temperaturo zraka vzdržujejo konstantno 17 °C s 50-odstotno vlažnostjo.

=== Kraljeva knjižnica ===
Nad zemljo so knjige Kraljeve knjižnice shranjene v šestnadstropnem, 17 metrov visokem steklenem stolpu v prosto dostopnem delu nove stavbe.<ref name="Kalt5">Franz Georg Kaltwasser: ''Die Bibliothek als Museum'', 1999, S. 224.</ref> Tu je shranjena zasebna knjižna zbirka kralja Jurija III., ki je bil kralj Velike Britanije in Irske od leta 1760 do 1820. Angležem jo je zapustil njegov sin, kralj Jurij IV., leta 1823.<ref>Tom Masters, Steve Fallon, Vesna Maric: ''London.'' Lonely Planet, 2008, ISBN 978-3-8297-1608-6, S. 180&nbsp;f.</ref> Kraljeva knjižnica je bila ena najpomembnejših knjižnih zbirk v dobi razsvetljenstva. Od leta 1827 do 1997 je bil razstavljen v namensko zgrajeni galeriji v Britanskem muzeju. Po bombardiranju v drugi svetovni vojni so knjižnico preselili v knjižnico Bodleian v Oxfordu. Od leta 1997 je del Britanske knjižnice v na novo zasnovanem stolpu King's Library Tower.<ref name="Harris">{{navedi knjigo | author = P. R. Harris| chapter = The King’s Library |pages = [https://archive.org/details/librarieswithinl0000unse/page/296 296]–317 |editor = Giles Mandelbrote, Barry Taylor |title = Libraries within the Library: the Origins of the British Library’s Printed Collections | url = https://archive.org/details/librarieswithinl0000unse| publisher = British Library | year = 2009 | isbn = 978-0-7123-5035-8}}.</ref> Vsebuje približno 65.000 v usnje vezanih zvezkov, večinoma knjig in brošur, izdanih v Evropi ali Severni Ameriki med letoma 1450 in 1830. Posebej velja omeniti Gutenbergovo ''Sveto pismo'', ''Optika'' [[Isaac Newton|Isaaca Newtona]] in prvo izdajo Canterburyjskih zgodb.

<gallery>
1999-british library.jpg|British Library, St. Pancras
Brit library pancras.JPG|Eingangsbereich der British Library
London, The British Library - geograph.org.uk -1140225.jpg|Die Glaswand der King’s Library
</gallery>

== Knjižnice predhodnice ==
=== Knjižnica Britanskega muzeja ===
Večina knjig prihaja iz British Museum Library, knjižnice [[Britanski muzej|Britanskega muzeja]] v Londonu, ki je bila ustanovljena leta 1753 s pridobitvijo knjižne zbirke Hansa Sloana.<ref name="Kalt">Franz Georg Kaltwasser: ''Die Bibliothek als Museum'', 1999, S. 220.</ref> Knjižnica Roberta Brucea Cottona, kasneje znana kot Cotton Library, in knjige v zbirki Harleian Roberta in Edwarda Harleyja so prav tako služile kot osnova. Temu je kasneje sledila knjižna zbirka Charlesa Townleyja in knjižna zbirka kralja Jurija II., ki obsega 17.000 zvezkov, ki je bila vključena leta 1757. Leta 1823 je bilo v knjižnico vključenih 65.000 knjig iz Kraljeve knjižnice, zasebne knjižnice Jurija III. Zbirka knjig Thomasa Grenvilla je bila dodana leta 1846.<ref>Barry Taylor: ''Thomas Grenville (1755–1846) and his Books.'' In: Giles Mandelbrote (Hrsg.): ''Libraries within the library. The origins of the British Library’s printed collections.'' British Library, London 2009, ISBN 978-0-7123-5035-8, S. 321–340.</ref>

Zaradi pomanjkanja prostora zaradi na novo pridobljenih knjižnih zbirk se je Britanski muzej iz hiše Montagu preselil v stavbo, zgrajeno med letoma 1823 in 1826 na vrtu hiše Montagu, ki je še danes glavna stavba muzeja.<ref name="Krempe1">Christoph Krempe: ''Neubau der British Library St. Pancras: Anspruch und Realität''. Institut für Bibliothekswissenschaft, 2002, {{ISSN|1438-7662}}, S. 3.</ref> Čitalnica s kupolo, odprta leta 1857, je bila ena najbolj znanih knjižničnih stavb na svetu.

Pod vodstvom Anthonyja Panizzija, ki je med svojim mandatom prvič katalogiziral knjižnični fond od leta 1856 do 1866, je knjižnica Britanskega muzeja med letoma 1856 in 1866 dosegla 1 milijon zvezkov. Od leta 1950 dalje je bila knjižnica odgovorna za izdelavo nacionalne bibliografije, British National Bibliography.<ref>Andy Stephens: ''The history of the British national bibliography 1950–1973''. British Library, Boston Spa 1994, ISBN 0-7123-1069-X.</ref> Znani uporabniki knjižnice so bili [[Charles Dickens]], [[Lenin]], [[Karl Marx]], [[George Bernard Shaw]] in [[Virginia Woolf]].<ref>Dietmar Strauch, Margarete Rehm: ''Lexikon Buch – Bibliothek – Neue Medien.'' Walter de Gruyter, 2012, ISBN 978-3-11-092121-2, S. 81.</ref> Na primer, Karl Marx je dele svoje knjige ''Kapital'' napisal v čitalnici. Med letoma 1902 in 1911 je knjižnico večkrat obiskal Vladimir Iljič Lenin, vendar večinoma pod svojim psevdonimom Jacob Richter. Lenin je o knjižnici leta 1907 zapisal: »To je izjemna ustanova, še posebej ta izjemen referenčni oddelek. Zastavite jim kakršno koli vprašanje in v hipu vam bodo povedali, kje iskati gradivo, ki vas zanima. […] Naj vam povem, da ni boljše knjižnice od Britanskega muzeja. Tu je manj vrzeli v zbirkah kot v kateri koli drugi knjižnici.«<ref>Der Originaltext lautet: ''It is a remarkable institution, especially that exceptional reference section. Ask them any question, and in the very shortest space of time they’ll tell you where to look to find the material that interests you. […] Let me tell you, there is no better library than the British Museum. Here there are fewer gaps in the collections than in any other library.'' ([https://blogs.bl.uk/european/2015/10/i-beg-to-apply-for-a-ticket-lenin-at-the-british-library.html hier] nachzulesen).</ref>

Tudi po ustanovitvi British Library leta 1973 je knjižnica sprva ostala v Britanskem muzeju. Šele leta 1997 so knjige preselili v novo stavbo British Library v okrožju St. Pancras.
<gallery>
Milkau British Museum - Gleitschrank 320-2.jpg|British Museum: drsna omara, revolucionarna inovacija
2008 KingsLibrary London 2393709701.jpg|Zasebna knjižnica Jurija III., ki je bila v lasti Knjižnice Britanskega muzeja od leta 1823
British Museum Reading Room Panorama Feb 2006.jpg|Panorama čitalnice v Britanskem muzeju, kakršna je bila leta 2006
</gallery>

=== Druge knjižnice predhodnice ===
Drugi pomemben del Britanske knjižnice je bila knjižnica patentnega urada, ki sega v zakon o spremembah patentnega prava iz leta 1851. Knjižnica je bila odprta leta 1855. Že po nekaj letih je patentni arhiv trpel zaradi pomanjkanja prostora, zato so med drugim razmišljali o združitvi s knjižnico Britanskega muzeja. Leta 1962 se je preimenovala v Nacionalno knjižnico znanosti in izumov.

Leta 1916 je bila ustanovljena Osrednja dijaška knjižnica za oskrbo študentov s knjigami. Leta 1927 je bila knjižnica predlagana kot centralna klirinška hiša za medknjižnično izposojo. Zaradi vključitve Kraljeve listine se je knjižnica preimenovala v Narodno centralno knjižnico.

Tudi leta 1916 je bila ustanovljena National Lending Library for Science and Technology, ki je bila od leta 1961 v Boston Spa in se je leta 1973 združila z British Library Lending Division. Britanska nacionalna bibliografija, ustanovljena leta 1950 kot podružnica knjižnice Britanskega muzeja, je bila odgovorna za sestavljanje tedenskega seznama vseh knjig, izdanih v Združenem kraljestvu. Po osamosvojitvi Indije se je od britanskega zunanjega ministrstva izločila knjižnica in evidenca indijskega urada, ki je med drugim vključevala dokumente britanske vzhodnoindijske družbe.

== Združitev v Britansko knjižnico ==
Številne omenjene knjižnice so se morale spopadati z ogromno prostorsko stisko. Leta 1960 združitev knjižnice Britanskega muzeja s knjižnico patentnega urada ni uspela zaradi pomanjkanja prostora. Zato sta Frederick Sydney Dainton in National Heritage Committee<ref name="K3">Christoph Krempe: ''Neubau der British Library St. Pancras: Anspruch und Realität''. Institut für Bibliothekswissenschaft, 2002, {{ISSN|1438-7662}}, S. 5.</ref> med drugim že leta 1969 predlagala ustanovitev enotne nacionalne knjižnice.

Leta 1972 je parlament Združenega kraljestva sprejel zakon o Britanski knjižnici: Knjižnica Britanskega muzeja je bila združena z drugimi knjižnicami nacionalnega pomena, kot so Nacionalna knjižnica znanosti in izumov, Nacionalna centralna knjižnica in Nacionalna izposojevalna knjižnica za znanost in tehnologijo, da bi ustanovili British Library. Ob ustanovitvi je Britanska knjižnica prevzela pravice do obveznega izvoda knjižnice Britanskega muzeja in nalogo oblikovanja nacionalne bibliografije. Uradna predaja v uporabo je bila 1. julija 1973. Za nadzor je bil odgovoren British Library Board. Leta 1974 sta sledili Britanska nacionalna bibliografija in Urad za znanstvene in tehnične informacije. Leta 1982 je bila ustanovljena India Office Library and Records, leta 1983 pa British Institute of Recorded Sound. Nova stavba sedeža v St Pancrasu v londonskem okrožju Camden je bila vseljena leta 1998. Leta 2003 so bili arhivi Kraljeve filharmonične družbe prodani Britanski knjižnici za milijon funtov, vključno z 270 partiturami.

Popis se vsako leto poveča za 3 milijone medijev,<ref name="Lesley">Lesley Reader: ''London.'' Mair Dumont Spirallo, 2008, ISBN 978-3-8297-3232-1, S. 147.</ref> kar je približno 8000 novih dodatkov vsak dan. Skupna dolžina knjižničnih polic je 625 kilometrov, vsako leto se doda 12 kilometrov. Najstarejši arhivski predmet [[Orakeljske kosti]]<ref name="Blog">{{navedi splet | url=http://www.alexeimakartsev.de/blog/index.php?category=26 | title=Ein Paradies für Bücherwürmer | accessdate=2012-10-08 | author=Alexei Makartsev | work=Alles im Fluss. Der Blog von der Themse | date=2010-02-19}}</ref> iz okoli leta 1600 pr. n. št. Knjižnica ima v lasti tudi več kot 25 milijonov knjig, 58 milijonov patentov, okoli 920.000 časopisov in revij, 1,6 milijona glasbenih del, 800 baz podatkov, 400.000 zvitkov mikrofilma, 8 milijonov filatelističnih enot in okoli 4,3 milijona kartografskih enot.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|British Library|Britanska knjižnica}}
* {{official|http://www.bl.uk}}
* [https://imagesonline.bl.uk/  British Library Images Online]
* [http://explore.bl.uk/ Explore the British Library] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200716220809/http://explore.bl.uk/ |date=16 July 2020 }} (main catalogue; includes newspapers)
* [https://imagesonline.bl.uk/?service=page&action=show_page&name=kings-page&language=en The King's Library] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120324070820/https://imagesonline.bl.uk/?service=page&action=show_page&name=kings-page&language=en |date=24 March 2012 }} contained within The British Library
* [http://www.bl.uk/onlinegallery/hightours/diamsutra/ The World's Earliest Dated Printed Book] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100603032016/http://www.bl.uk/onlinegallery/hightours/diamsutra/ |date=3 June 2010 }}
* [http://www.bl.uk/bipc The Business & IP Centre homepage]
* [http://www.bl.uk/learning/ British Library Learning homepage]
* [http://newspapers.bl.uk/blcs/ British Library newspapers 1800–1900 online]
* [https://www.e-architect.co.uk/london/british-library British Library building photos]

{{narodne knjižnice v Evropi}}
{{normativna kontrola}}


[[Kategorija:Knjižnice v Združenem kraljestvu]]
[[Kategorija:Narodne knjižnice]]
[[Kategorija:Ustanove v Londonu]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1973]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1997]]