Bolnišnična pljučnica
| Bolnišnična pljučnica | |
|---|---|
 | |
| Rentgenski posnetek pljuč bolnika s pljučnico (vidne vnetne spremembe v desnem pljučnem krilu). | |
| Klasifikacija in zunanji viri | |
| MKB-10 | J12, J13, J14, J15,J16, J17, J18, P23 |
| MKB-9 | 480-486, 770.0 |
| DiseasesDB | 10166 |
| MedlinePlus | 000145 |
| eMedicine | topic list |
| MeSH | D011014 |
Bolnišnična pljučnica je pljučnica, ki se pojavi pri bolniku 48 ur ali več po sprejemu v bolnišnico[1] ter ob sprejemu bolnika v bolnišnico ni bila v obdobju inkubacije.[2][3] Povzročitelj je najpogosteje bakterija, redkeje virus ali gliva.[4][5][6]
Predstavlja pomemben vzrok obolevnosti in smrtnosti med bolniki v bolnišnicah.[7] Je druga najpogostejša bolnišnična okužba (za okužbami sečil[8]), v enotah intenzivnega zdravljenja pa celo najpogostejša bolnišnična okužba ter je vodilni vzrok smrti zaradi bolnišničnih okužb pri kritično bolnih.[9]
Bolnišnična pljučnica zahteva ustrezno zdravljenje; pomembna je pravočasna uvedba ustreznega antibiotika (za zdravljenje bakterijske pljučnice).[9] Terapija je v ob uvedbi načeloma izkustvena[10] in temelji poleg farmakoloških značilnosti antibiotika tudi na lokalnih epidemioloških podatkih in dejavnikih tveganja za okužbo.[9]
Podvrsta bolnišničnih pljučnic so pljučnice ob umetnem predihavanju, ki se pojavi pri bolniku, ki ga umetno predihavajo.[1] Pojavi se več kot 48 do 72 ur po vstavitvi dihalne cevke v sapnik.[9]
Diagnoza
[uredi | uredi kodo]Za potrditev diagnoze mora bolnik poleg časovnega okvira (več kot 48 ur po sprejemu v bolnišnico oz. več kot 48 do 72 ur po vstavitvi dihalne cevke) zadostiti kliničnim merilom, in sicer:[9]
- novonastali ali napredovali vnetni infiltrati, vidni na radiološki preiskavi, in
- najmanj dva izmed teh kazalnikov:
- zvišana ali znižana telesna temperatura (pod 36 °C ali ≥ 38,3 °C),
- koncentracija belih krvničk manj kot 5 × 109/L oz. več kot 10 × 109/L,
- gnojen izmeček ali trahealni aspirat.
Povzročitelji
[uredi | uredi kodo]Povzročitelj je najpogosteje bakterija, redkeje virus ali gliva.[5]
Bakterije
[uredi | uredi kodo]Najpogostejši povzročitelji so gramnegativne aerobne bakterije (Pseudomonas aeruginosa, Enterobacter spp., Acinetobacter spp., Klebsiella pneumoniae, E. coli), ki so pogosto tudi odporne proti številnim antibiotikom,[4] in grampozitivni koki (Streptococcus pneumoniae, Staphylococcus aureus – zlasti MRSA).[2]
Virusi
[uredi | uredi kodo]Virusi redkeje povzročijo bolnišnično pljučnico. V primeru virusne pljučnice je ta običajno kombinirana z bakterijsko. Med povzročitelji so na primer herpesvirusi, predvsem virus herpesa simpleksa in citomegalovirus (CMV), ter klasični respiratorni virusi (influenca A, parainfluenca, respiratorni sincicijski virus, metapnevmovirus, adenovirus).[3] Respiratorni virusi so pogosti povzročitelji doma pridobljene pljučnice, njihova vloga pri nastanku bolnišnične pljučnice pa ni popolnoma jasna.[4]
Glive
[uredi | uredi kodo]Tudi glive (na primer Candida spp.) so možen, a redek povzročitelj bolnišnične pljučnice.[4]
Dejavniki tveganja
[uredi | uredi kodo]Obstaja več dejavnikov tveganja, povezanih z razvojem bolnišnične pljučnice:
- starost,[9]
- imunska pomanjkljivost;[9]
- operativni poseg;[9]
- naseljenost zgornjih dihal in prebavil s patogenimi klicami;[11]
- intubacija in mehansko predihavanje;[11]
- okoljski dejavniki (kontaminirana voda, medicinska oprema in pripravki, ki se uporabljajo na primer pri predihavanju pacienta)[11];
- ...
Zdravljenje
[uredi | uredi kodo]Najpogostejši vzrok bolnišničnih pljučnic so bakterije, ki pa pogosto tudi izkazujejo odpornost proti številnim antibiotikom.[4] Potrebno je ustrezno zdravljenje; pomembna je pravočasna uvedba ustreznega antibiotika (za zdravljenje bakterijske pljučnice).[9] Terapija je ob uvedbi načeloma izkustvena[10] in temelji poleg farmakoloških značilnosti antibiotika tudi na lokalnih epidemioloških podatkih in dejavnikih tveganja za okužbo.[9] Kasneje se glede na izvide mikrobioloških preiskav antibiotično zdravljenje prilagodi, in sicer se zdravljenje nadaljuje z antibiotiki ožjega spektra ter se zmanjša število protimikrobnih zdravil.[3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5533205/pljucnica?query=plju%c4%8dnica&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 23. 2. 2021.
- ↑ 2,0 2,1 Kovačič, Dragan, Šegota, Nikša, Božanić, Vinko, Skale, Rafael, Papuga, Vesna (2001). Vloga bronhoskopije v diagnostiki in zdravljenju bolnišničnih pljučnic. Zdravniški vestnik, letnik 70, supl. 1, str. I-23-I-26.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Kerin - Povšič M. Pljučnice v enoti za intenzivno zdravljenje. Med Razgl 2013; 52: S6: 41‒50.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Jereb M. Etiologija bolnišnične pljučnice – verjetni in manj verjetni povzročitelji. Okužbe pri kritično bolnih: okužbe dihal in posebnosti protimikrobnega zdravljenja pri kritično bolnih, 6. mednarodno izobraževanje s področja okužb pri življenjsko ogroženih bolnikih, Ljubljana, februar 2019: 35–42.
- ↑ 5,0 5,1 Mandell's Principles and Practices of Infection Diseases Arhivirano 2013-10-18 na Wayback Machine. 6th Edition (2004) by Gerald L. Mandell MD, MACP, John E. Bennett MD, Raphael Dolin MD, ISBN 0-443-06643-4 · Hardback · 4016 Pages Churchill Livingstone
- ↑ The Oxford Textbook of Medicine Arhivirano 2006-09-23 na Wayback Machine. Edited by David A. Warrell, Timothy M. Cox and John D. Firth with Edward J. Benz, Fourth Edition (2003), Oxford University Press, ISBN 0-19-262922-0
- ↑ Muzlovič M. Zdravljenje bolnišnične pljučnice. MED RAZGL 1995; 34: 521–528.
- ↑ Klavs I, Kolman J, Lejko Zupanc T, et. al. Prevalenca bolnišničnih okužb v slovenskih bolnišnicah za akutno oskrbo. Med Razgl 2013; 52: S6:11-6.
- ↑ 9,00 9,01 9,02 9,03 9,04 9,05 9,06 9,07 9,08 9,09 Planinc Strunjaš N. Bolnišnična pljučnica – diagnostika, zdravljenje in preprečevanje. Okužbe pri kritično bolnih: okužbe dihal in posebnosti protimikrobnega zdravljenja pri kritično bolnih, 6. mednarodno izobraževanje s področja okužb pri življenjsko ogroženih bolnikih, Ljubljana, februar 2019: 23–34.
- ↑ 10,0 10,1 Harrison's Principles of Internal Medicine Arhivirano 4. 8. 2012 na Wayback Machine. 16th Edition, The McGraw-Hill Companies, ISBN 0-07-140235-7
- ↑ 11,0 11,1 11,2 Rotstein C. s sod. Clinical practice guidelines for hospital-acquired pneumonia and ventilator-associated pneumonia in adults. Can J Infect Dis Med Microbiol. 2008 Jan; 19(1): 19–53.