Bojna ladja Galaktika (TV-serija, 2004)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bojna ladja Galactica
Battlestar Galactica intro.jpg
Žanr znanstvena fantastika
Čas trajanja približno 42 minut na epizodo
Avtor(ji) Ronald D. Moore[d] in Glen A. Larson[d]
Glavni igralci glej spodaj
Skladatelj Bear McCreary[d]
Država ZDA
Jezik angleščina
Število sezon 4[1]
Število epizod 75
Predvajanje
Televizijski kanal Syfy[d]
Začetek/konec 18. oktober 2004
24. marec 2009
Povezave
Spletna stran http://www.syfy.com/battlestar/

Bojna ladja Galactica (v izvirniku Battlestar Galactica) je znanstvenofantastična televizijska serija, ki jo je ustvaril scenarist in producent Ronald D. Moore in je bila na sporedu med letoma 2004 in 2009 na ameriškem televizijskem kanalu Sci Fi Channel. Gre za priredbo istoimenske serije, ki jo je leta 1978 ustvaril producent Glen Larson, na sporedu v sezoni 1978–1979.

Uvod v glavni del serije je bila triurna miniserija v dveh delih, ki so jo na Sci Fi Channelu predvajali decembra 2003 in se na podlagi njenega uspeha (prvi del je gledalo 3,9, drugega pa 4,5 milijonov gledalcev, s čemer je bila tretji najbolj gledan program vseh časov na tej postaji[2]) odločili za financiranje nadaljevanja. Serija je dosegla visoko gledanost[3] in bila deležna širokega priznanja kritikov ter prejela več nagrad, med njimi nagrado Hugo za kratko igrano dramsko delo[4] ter več nominacij za nagrade emmy.

Povzetek zgodbe[uredi | uredi kodo]

Glavni del serije nadaljuje zgodbo miniserije, v kateri je dvanajst človeških kolonij uničenih ob jedrskem napadu Cylonov, rase inteligentnih strojev, ki so jih v preteklosti ustvarili ljudje sami. Preživi samo peščica tistih, ki so se uspeli pravočasno evakuirati ali so bili v času napada v vesolju. Preživeli se zberejo v improvizirani floti vesoljskih ladij pod vodstvom bojne ladje Galactica, ki ji poveljuje admiral William Adama, in se odpravijo na iskanje mitične trinajste kolonije - Zemlje.

Tekom serije se preživeli soočajo z nenehnimi napadi cylonskih zasledovalcev, negotovostjo preživetja človeštva in političnimi boji ob poskusih ponovnega vzpostavljanja družbe. Dodaten zaplet predstavlja dejstvo, da je med njimi skritih osem modelov cylonov, ki jih ni mogoče ločiti od ljudi in bodisi se, bodisi se ne zavedajo svoje narave. Pomemben element zgodbe so legende in preroška videnja glavnih likov, ki nakazujejo na aktivno vpletenost Božje sile. Taka je predvsem usoda častnice Kare »Starbuck« Thrace, ki je predmet prerokbe, da bo postala »Prinašalec Smrti«, ki bo popeljal »človeštvo do njegovega konca«. Vpletenost višje sile se kaže tudi v prividih - »angelih«, ki vplivajo na dejanja nekaterih od njih, predvsem dr. Gaiusa Baltarja. Ta je v začetku nevede vpleten v cylonsko zaroto, ki omogoči uničenje kolonij, in je v očeh večine preživelih izdajalec. Tudi sam je sprva prepričan da je Cylon in s sovražnikom sodeluje, kasneje pa pod vplivom angela v podobi Cylona - Številke šest ustanovi uspešen monoteističen kult kot nasprotje uradni religiji, ki jo pooseblja predsednica Laura Roslin.

Postopoma se odnos med ljudmi in Cyloni spremeni. Razkrijejo se prej skriti cylonski modeli, med katerimi so se nekateri čustveno zapletli s člani posadke Galactice in simpatizirajo s človeštvom. Poleg tega znotraj Cylonov pride do nasilnega razkola, v katerem polovica pod vodstvom Številke ena / Brata Cavila nadaljuje z vojno, drugi pa zagovarjajo sobivanje z ljudmi kljub notranjim konfliktom in sovraštvu, ki so ga še vedno deležni s strani nekaterih ljudi. Izkaže se tudi, da so Cyloni in ljudje genetsko združljivi in imajo lahko potomce. Eden od teh hibridnih otrok, Hera, hči pilota Karla Agathona in Sharon Agathon (humanoiden Cylon), je še posebej pomembna za razplet, kar se kaže tudi v mnogih preroških sanjah glavnih likov.

V zadnjih epizodah Kara Thrace s pomočjo videnja pripelje preostanek preživelih ljudi in Cylonov na idiličen planet, ki ga William Adama poimenuje Zemlja. Izkaže se, da je to dejanska Zemlja, kjer živijo primitivni ljudje, kar postavi čas dogajanja 150.000 let v preteklost (namesto v prihodnost, kot je običajno pri znanstvenofantastičnih delih). Odločijo se, da bodo zavrgli tehnologijo, ki jo krivijo za svojo usodo in ostali tu. Zato zapeljejo celotno floto v Sonce, serija pa se konča s prizorom sodobnega mesta 150.000 let kasneje, v katerem dva angela - Gaius Baltar in Številka šest ugibata o tem, ali se bo zgodovina še enkrat ponovila. Prizor, v katerem naključni mimoidoči odpre revijo National Geographic in prebira članek o 150.000 let starih ostankih t. i. mitohondrijske Eve, pa nakaže, da je hibridni otrok Karla in Sharon neposredni prednik vseh sodobnih ljudi.

Igralska zasedba[uredi | uredi kodo]

Glavni liki[uredi | uredi kodo]

Stranski liki[uredi | uredi kodo]

Drugi stalni liki[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
  2. ^ (12.6.2004) »NBC spotlights Sci Fi Channel miniseries hit 'Battlestar Galactica' in special presentation on saturday, January 8«. NBC (članek objavljen v The Futon Critic, pridobljeno 21.4.2009).
  3. ^ V prvi polovici 4. sezone je vsako epizodo gledalo povprečno 1,7 milijona gledalcev starih med 25 in 54 let.
    (17.12.2008) »Sci Fi has best year ever! #5 in adults 25 – 54«. Sci Fi Channel (izjava za medije; objavljeno v The Futon Critic, pridobljeno 23.4.2009).
  4. ^ Prva epizoda prve sezone z naslovom »33«.Vir: 2005 Hugo Awards. The Hugo Awards. Pridobljeno 25.4.2009.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)