Bocholt

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bocholt
Pogled iz zraka
Pogled iz zraka
Zastava Bocholt
Zastava
Grb Bocholt
Grb
Bocholt se nahaja v Nemčija
Bocholt
Bocholt
Koordinati: 51°50′N 6°37′E / 51.833°N 6.617°E / 51.833; 6.617Koordinati: 51°50′N 6°37′E / 51.833°N 6.617°E / 51.833; 6.617
Država Nemčija
Zvezna deželaSeverno Porenje - Vestfalija Severno Porenje - Vestfalija
Upravni okrajMünster
OkrožjeBorken
Nadm. višina
25 m
Prebivalstvo
 (31. dec. 2021)[1]
 • Skupno71.074
Časovni pasUTC+1 (srednjeevropski)
 • Poletje (DST)UTC+2
Poštne številke
46395, 46397, 46399
Omrežna skupina02871, 02874
Avtomobilska oznakaBOR, AH, BOH
Spletna stranwww.bocholt.de

Bocholt (nizkonemško Bokelt) je mesto v Severnem Porenju - Vestfaliji v Nemčiji, nedaleč od meje z Nizozemsko. Je največje mesto okrožja Borken in za Aachnom drugo največje nemško mesto ob nizozemski meji.

Kulturno in politično Bocholt spada v zahodni Münsterland, medtem ko je zemljepisno že del Spodnjerenske nižine. Njegovo podnebje je zmerno z razločnimi obmorskimi vplivi; zaradi nizke nadmorske višine in bližine oceana brez reliefnih preprek so zime med najmilejšimi v Nemčiji, poletja pa zmerno topla.[2] Skozi mesto teče reka Bocholter Aa.

Prve omembe mesta se pojavljajo v letopisih Annales regni Francorum iz 8. in 9. stoletja pod imenom »Bohholz«.[3] Mestne pravice je prejel od münsterskega škofa leta 1222.[4] Ime mesta se ponavadi razlaga kot Buchholz – »bukovina«, kar podpirajo srednjeveški pečati, na katerih je upodobljeno to drevo. Mesto je doživelo razcvet v 15. stoletju, nakar sta osemdesetletna in tridesetletna vojna povzročili njegov zaton, od katerega si ni opomoglo še stoletja. Med letoma 1803 in 1810 je bilo prestolnica kratkotrajne Kneževine Salm. Industrializacija v drugi polovici 19. stoletja je prinesla vzpon predvsem tekstilne industrije, s tem pa porast prebivalstva in razvoj infrastrukture. Med drugo svetovno vojno je bombni napad 22. marca 1945 porušil okoli 85 % Bocholta.[5] Opustošeno mesto so 29. in 30. marca zavzele britanske sile. Po vojni, ko je bilo del britanske okupacijske cone, je v nekdanjem taborišču za vojne ujetnike (stalagu) delovalo taborišče za nastanitev prisilno razseljenih ljudi.[6]

Največja delodajalca v Bocholtu sta proizvajalec brezžičnih in pametnih telefonov Gigaset Communications (prej Siemens Home and Office Communication Devices) ter proizvajalec menjalnikov Flender GmbH (nekdaj Siemens Mechanical Drives). Mesto je tudi nakupovalno središče za prebivalce zahodnega Münsterlanda in posebej sosednje Nizozemske.

Mesto Bocholt sestavlja enajst naselij: Barlo, Biemenhorst, Bocholt, Hemden, Holtwick, Liedern, Lowick, Mussum, Spork, Stenern in Suderwick.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Bevölkerung der Gemeinden Nordrhein-Westfalens am 31. Dezember 2021 – Fortschreibung des Bevölkerungsstandes auf Basis des Zensus vom 9. Mai 2011" (nemščina). Landesbetrieb Information und Technik Nordrhein-Westfalen (IT.NRW). Pridobljeno dne 20. junija 2022.
  2. "Regionale Klimaverhältnisse". Wetter- und Klimastation Bocholt (nemščina). Pridobljeno dne 31. avgusta 2022.
  3. Annales regni Francorum, poglavje 779.
  4. Heinrich Gottfried Gengler: Regesten und Urkunden zur Verfassungs- und Rechtsgeschichte der deutschen Städte im Mittelalter. Erlangen 1863, str. 241–243.
  5. Tewes, Ludwig (1990). "Der Luftangriff auf Bocholt vom 22. März 1945 nach den Unterlagen des Britischen Staatsarchivs in London". Unser Bocholt. str. 24–27.
  6. "Der letzte Akt? Aus Displaced Persons im Stadtwaldlager Bocholt werden „Heimatlose Ausländer"". NGHM@UOS (nemščina). 28. april 2021.