Bocchorisova vaza
Bocchorisova vaza | |
---|---|
Material | egipčanska fajansa |
Velikost | 22,2 cm visoka |
Pisava | egipčanski hieroglifi |
Ustvarjeno | 8. st. pr. n. št. |
Odkrito | Bocchorisova grobnica, Nekropola Monterozzi, Tarkvinija (Italija) |
Današnja lokacija | Narodni muzej Tarkvinije |
Bocchorisova vaza je keramična posoda iz Starega Egipta. Najdena je bila leta 1895 v grobnici v Tarkviniji, zdaj pa je v Narodnem muzeju v Tarkviniji (22,2 cm visoka; muzejski inv. RC RC 2010 [1]). Posoda, ki je pogosto označena kot situla in je narejena iz egipčanske fajanse, ima napis z imeni faraona 24. dinastije Bakenrenefa (starogrško: Bocchoris), ki je vladal okrog 720 do 715 pred našim štetjem. Prikazuje faraona med egipčansko boginjo Neit in bogom Horom v srednjem registru, na eni strani in na drugi strani med Horom in Totom. V spodnjem registru so prikazani zaporniki Kušiti med opicami, ki jedo datlje iz palm, upodobitev, ki jo je egiptolog Toby Wilkinson obravnaval kot rasno propagando [2]. Posoda je pomemben dokaz za trgovino na dolge razdalje v 9. in 8. stoletju pred našim štetjem. Poleg tega je pomembna za datiranje zgodnejših faz etruščanske kulture v Italiji. Zaradi dobre ohranjenosti posode trdijo, da je prišla zelo kmalu po tem, ko je bila narejena in postavljena v etruščansko grobnico.
Kraj proizvodnje vaze je v predmet razprav. Predmet je na prvi pogled videti v celoti egipčanski. Hieroglifi so berljivi. Vendar nekateri raziskovalci vazo obravnavajo kot izdelek feničanske delavnice, saj je znano, da so Feničani pogosto izdelovali predmete v egipčanskem slogu [3]. Feničansko poreklo je bilo predlagano po odkritju podobne - vendar nekoliko slabše kakovosti - posode v bližini Motye na Siciliji. Vendar pa najdba dveh situli podobnih posod v Tarkviniji z imenom Psametik I. oziroma Psametik II. ponovno nakazuje na spodnjeegipčanski izvor Bocchorisove vaze [4].
Vazo so našli leta 1895 v grobni komori z nagnjeno streho in klopjo. Lastnica nagrobnika je bila morda ženska, sodeč po najdenih predmetih. Ploščice z zlato iglo so lahko krasile oblačila. Najdenih je bilo veliko egiptovskih kroglic. Dve kroglici prikazujeta egipčanskega boga Besa, tam sta bili posoda iz brona in keramike [5]. Ker je Bocchorisova vaza najbolj znan predmet iz grobnice, se po metonimiji celotna grobnica pogosto imenuje Bocchorisova grobnica [6], kljub temu da nima nobene povezave z dejanskim pokopom faraona Bakenrenefa / Bocchorisa, ki še vedno ni znan.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Joan Aruz, Sarah Graff, Yelena Rakic (editors): Assyria to Iberia: At the Dawn of the Classical Age, New York, New Haven 2014, ISBN 978-0300208085, pp. 318-319
- ↑ Wilkinson, Toby (2010). The Rise and Fall of Ancient Egypt. London: Bloomsbury. str. 423. ISBN 9781408810026.
- ↑ Glenn Markoe: Phoenicians, Berkeley, Los Angeles, 2000, ISBN 0520226143, p. 158
- ↑ Francocci, Stefano, "La diffusione degli Aegyptiaca tra Etruria meridionale e Agro Falisco", in S. Francocci, R. Murgano (eds.): "La cultura egizia ed i suoi rapporti con i popoli del Mediterraneo durante il I millennio a.C.. Atti del Convegno Internazionale, Viterbo, 6-7 novembre 2008", note 39.
- ↑ Robert Leighton: Tarquinia, An Etruscan City, London 2004, ISBN 0715631624, p. 62
- ↑ Francocci, op. cit. p. 48