Blues za Saro
| Blues za Saro | |
|---|---|
| Režija | Boris Jurjaševič |
| Scenarij | Boris Jurjaševič Janja Vidmar |
| Temelji na | Blues za Saro (Janja Vidmar, 1996) |
| Glasba | Vojko Sfiligoj |
| Fotografija | Zoran Hochstätter |
| Montaža | Zlatjan Čučkov |
Studio | Casablanca |
| Distribucija | Fun Film |
Datum izida | 12. november 1998 (Slovenija) |
Dolžina | 94 minut |
| Država | Slovenija |
| Jezik | slovenščina |
| Proračun | 93.996.400 SIT (392.240 €) |
Blues za Saro je slovenska detektivska komedija iz leta 1998.
Zgodba[uredi | uredi kodo]
Zasebni detektiv Emil Marlovšek (parodija Philipa Marlowea) se lahko pohvali z obilico rešenih primerov pobeglih in izgubljenih psov. Pri delu mu pomagata njegova tajnica Beba in Milivoj, upokojeni oficir Jugoslovanske ljudske armade.
Nekega večera Emil v baru, kjer občasno igra klavir, naleti na lepo Saro, in se zaljubi na prvi pogled. Naslednje jutro Sara izgine. Kmalu za tem ga obišče prva resna stranka, podjetnik Grubelič, ki pogreša ženo. Emil kmalu spozna, da je to Sara, in jo takoj začne iskati. Odkrije, da jo je mafija pridržala v ujetništvu zaradi sumljivih poslov njenega moža, v katere sta vpletena tudi policijski inšpektor Oman in državni tožilec. Emil, Beba in Milivoj v bliskoviti akciji osvobodijo Saro. Pridejo še do kovčka denarja za nakup orožja.
Financiranje[uredi | uredi kodo]
Projekt je ocenjen na 93.996.400 tolarjev (392.240 evrov). Podprl ga je Filmski sklad RS (313.792 evrov). Producent je bil Casablanca, koproducent pa RTV SLO.[1][2] Kolinska je za uporabo lizik znamke Chupa Chups v film vložila okoli milijon tolarjev. Primera umeščanja tržne znamke sta tudi Edina in Hellman's.[3]
Odziv kritikov in gledalcev[uredi | uredi kodo]
Kritiki[uredi | uredi kodo]
Ženja Leiler je napisala, da hoče film le zabavati in da mu spodleti prav zaradi tega. Od kriminalke po njenem kljub pestri druščini barab ni ostalo kaj dosti, saj je preveč humorja na prvo žogo in stereotipnih likov, ki zgodbo drobijo na epizode. Prepričali so jo le Šugman v stranski vlogi pijanega taksista Iveka iz Prlekije ter Bojan Emeršič, Vlado Novak in Boris Cavazza, ki dajejo zgodbi nekaj verjetnosti. Blues za Saro je označila za mali TV film, ki je čisto spodoben, vendar si ni zaslužil sredstev filmskega sklada. [4]
Obisk v kinu[uredi | uredi kodo]
Film si je ogledalo 25.018 ljudi.[2]
Zasedba[uredi | uredi kodo]
|
|
|
|
Ekipa[uredi | uredi kodo]
- fotografija: Zoran Hochstätter
- glasba: Vojko Sfiligoj
- montaža: Zlatjan Čučkov
- scenografija: Marko Japelj
- kostumografija: Leo Kulaš
- maska: Gabrijela Fleischman
- zvok: Borut Berden in Hanna Preuss Slak
Nagrade[uredi | uredi kodo]
- Festival slovenskega filma 1999: Stopova nagrada Epizodist leta za stransko vlogo: Jernej Šugman
Izdaje na nosilcih[uredi | uredi kodo]
- Blues za Saro. videokaseta. [Ljubljana] : Fun video, 1999, p 1998
- Blues za Saro. video DVD. Ljubljana : Slovenski filmski center, 2011. zbirka Novi slovenski film.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Blues za Saro (1999), pridobljeno 2. julija 2021. BSF
- ↑ 2,0 2,1 Filmska produkcija celovečernih filmov v Sloveniji od leta 1995 a) Večinsko financiranje s strani Filmskega sklada RS/ Slovenskega filmskega centra. SFC. pridobljeno 2. julija 2021
- ↑ BIZJAK, Mateja, 2006, Pozicioniranje tržnih znamk v slovenske filme : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 2 julij 2021]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Bizjak-Mateja.PDF
- ↑ Leiler, Ženja. Prijazno in prazno. str. 8. Delo (13.11.1998), letnik 40, številka 263. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Blues za Saro v IMDb
- Blues za Saro v Bazi slovenskih filmov
- Blues za Saro na spletni strani producenta Casablanca