Blaž Höfel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Teodor Höfel
Moj stric Blaž (1853)
Blaž Höfel
Rojstvo27. maj 1792({{padleft:1792|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1][2][…]
Dunaj[4]
Smrt17. september 1863({{padleft:1863|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[1][2][3] (71 let)
Aigen[d]
Državljanstvo Avstrija
IzobrazbaAkademija za likovno umetnost na Dunaju[5]
Poklicgraver, graver, slikar
Poznan poslikarstvo, rezbarstvo, (bakrorez, lesorez, izumil novo tehniko jedkanja); izumitelj, pedagog
Pomembnejša delaLudwig van Beethoven (1814)
Papež Pij IX. (1847)
Gibanjeromantika
klasicizem
bidermaier
Mecenioče

Blaž Höfel (rojen kot Blasius Höfel), avstrijski rezbar, pedagog in izumitelj, * 27. maj 1792, Dunaj, † 17. september 1863, Aigen pri Solnogradu (danes del Solnograda)

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Beethoven narisal Blaž Höfel po Letronnovi risbi; barvna jedkanica 1814
Blaž Höfel: Pij IX.
Kmetijske in rokodelske novice 1847

Blaž Höfel se je rodil na Dunaju 27. maja 1792.

Študiral je risanje in slikanje od 1805 na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju [6] pri Hubertu Maurerju (1738-1818).

Pri Kvirinu Marku (1753-1811) si je prisvojil črtkanje z dolbilnim dletom in pikčasto tehniko. Od 1807 se je posvetil miniaturnemu pleskarstvu, zlasti pa bakroreštvu, tj. izdelovanju bakrorezov.

Od 1820 do 1837 je predaval risanje na Vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu. Tam je 1834 ustanovil ksilografsko umetniško šolo. Blaž Höfel je vodil kovinsko pisanje (metalografijo) in je postal znan kot rezbar portretov in ilustrator časopisov.

Na študijskem izletu po Nemčiji se je srečal z Friedrich Wilhelm Gubitz (de)-om; odtlej se je ukvarjal z različnimi načini lesorezov.

Nemški izvirnik[7] Slovenski prevod

1840 erfand Höfel die Strichätzung, ein Verfahren, das ermöglicht, Metallplatten stufenweise so tief zu ätzen, dass eine Druckform entsteht, bei der die druckenden Teile erhaben stehen bleiben.

Leta 1840 je Höfel izumil črtkasto jedkanje, postopek, ki omogoča postopno jedkanje kovinskih plošč, da nastane tiskarska oblika, v kateri ostanejo deli za tiskanje dvignjeni.

To je omogočilo jasno in razločno tiskanje najrazličnejših predlog, in je uporabljeno tudi pri tiskanju priložene podobe papeža Pija IX.

Dela[uredi | uredi kodo]

Podoba Ludwiga van Beethovna[uredi | uredi kodo]

Njegovo najznamenitejše delo je portret Beethovna, s katerim se je tudi osebno poznal. Höflov bakrorez je izdelala založniška družba Artaria 1814 na temelju risbe, ki jo je napravil Louis-René Letronne (fr).[8]

Predstavitev podobe papeža Pija IX.[uredi | uredi kodo]

Najznamenitejšega takratnega bakrorezca so lahko spoznali tudi Slovenci.

Nekdanje besedilo[9] Današnje besedilo

Današnjimu listu perdenemo obraz sedajniga svetiga očeta Papeža, ki smo jo po nar boljši podobšini od nar imenitnišiga Dunajskiga mojstra, gosp. Blažeta Höfelna, nalaš za Novice napraviti dali. Nadjamo se, de bomo s tem lepim darilam vsim prejemnikom Novic zlo vstregli, kér slava Pija IX. se po celim katoljškim sveti razlega. Sveti oče Papež so v resnici terdna skala, na ktero se katoljška cerkev vpira, pa so tudi moder vladár Rimske deržave. Veličastne besede so, ki so jih sveti Oče pri nastopu svojiga vladarstva govorili, rekoč: »Moje ljudstvo sme pravice in milosti od mene pričakovati, zakaj moje edino vodilo je tale knjiga« - in pri teh besedah so položili roko na – sveti evangelij!
Vredništvo

Današnjemu listu prilagamo portret sedanjega svetega očeta papeža, ki smo ga dali napraviti nalašč za Novice po najboljši podobi od najimenitnejšega dunajskega mojstra, gospoda Blaža Höfla. Nadejamo se, da bomo s tem lepim darilom vsem prejemnikom Novic zelo ustregli, kajti slava Pija IX. se razlega po celem katoliškem svetu. Sveti oče papež so v resnici trdna skala, na kateri temelji katoliška Cerkev; obenem so tudi moder vladar Rimske države. Veličastne so tiste besede, ki so jih izgovorili sveti oče pri nastopu svojega vladanja rekoč: »Moje ljudstvo sme pričakovati od mene pravice in milosti, zakaj moje edino vodilo je tale knjiga« - in so pri teh besedah položili roko na – sveti evangelij!
Uredništvo

Smrt in spomin[uredi | uredi kodo]

Höfel je umrl v Aigenu pri Solnogradu - ki je danes JV solnograška mestna četrt; star je bil 71 let.

Poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Po njem se imenuje danes ulica Höfelgasse v mestni četrti Salzburg-Parsch, ki leži takoj nad Aigenom. [7]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 Benezit Dictionary of ArtistsOUP, 2006. — ISBN 978-0-19-977378-7
  3. 3,0 3,1 RKDartists
  4. Dr. Constant v. Wurzbach Höfel, Blasius // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt habenWien: 1856. — Vol. 9. — S. 93.
  5. Akademija za likovno umetnost na Dunaju - Akademie der bildenden Künste Wien s Hubertom Maurerjem (1818) kot predavateljem, kar je postal pozneje tudi sam
  6. Akademija za likovno umetnost na Dunaju (nemško Akademie der bildenden Künste Wien); ustanovljena 1692
  7. 7,0 7,1 »Blasius Höfel«. Salzburgwiki. 18. december 2020. Pridobljeno 6. januarja 2021.
  8. Primerjaj: Klaus Martin Kopitz, Rainer Cadenbach (ed.) among others: Beethoven aus der Sicht seiner Zeitgenossen in Tagebüchern, Briefen, Gedichten und Erinnerungen. volume 1: Adamberger – Kuffner. Edited by the Beethoven-Forschungsstelle an der Universität der Künste Berlin. Henle, Munich 2009, ISBN 978-3-87328-120-2, s. 455–458.
  9. »Podoba svetega očeta Papeža Pija IX«. Kmetijske in rokodelske novice (Jožef Blaznik). 6. januar 1847. Pridobljeno 6. januarja 2021.

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

(nemško)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(nemško)

(angleško)