Pojdi na vsebino

Bhir Mound

Bhir Mound
بھڑ ماونڈ
Ruševine Bhir Mounda, Taxila, Pakistan
Bhir Mound se nahaja v Pakistan
Bhir Mound
Bhir Mound
Geografska lokacija: Pakistan
Lokacija
Koordinati33°44′36″N 72°49′17″E / 33.74333°N 72.82139°E / 33.74333; 72.82139
Tipnaselje
Zgodovina
Ustanovljenook. 800–525 pr. n. št.
Opuščenook. 1. stol. pr. n. št.
ObdobjeAhemenidsko cesarstvo, Indo-grško obdobje
KultureGandara
Druge informacije
ArheologiJohn Marshall
Mortimer Wheeler
Mohammad Sharif
Uradno ime: Taxila
Kriterijiii, iv
Razglasitev1980
Evid. št.139

Bhir Mound (urdujsko بھڑ ماونڈ) je arheološko najdišče v Taxili v provinci Pandžab v Pakistanu. Vsebuje nekaj najstarejših ruševin starodavne Taxile, ki so datirane nekje v obdobje 800–525 pr. n. št., saj njene najzgodnejše plasti vsebujejo 'žlebasto' rdeče brušeno posodo,[1] gomila Bhir skupaj z več drugimi bližnjimi izkopaninami je del ruševin Taxile – leta 1980 vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine.[2]

Kontekst

[uredi | uredi kodo]

Arheološki ostanki Bhir Mound predstavljajo eno stopnjo zgodovinskega mesta Taxila. Prvo mesto v Taxili je bilo v gomili Hathial v jugozahodnem kotu najdišča Sirkap. Trajalo je od poznega 2. tisočletja pr. n. št. do ahemenidskega obdobja, ostanki ahemenidskega obdobja pa so v gomili B.[3] Najdišče Bhir Mound predstavlja drugo mesto Taxila, ki se je začelo v predahemenidskem obdobju in trajalo do zgodnjega helenističnega obdobja. Najzgodnejša naselitev Bhir Mounda se je začela okoli leta 800–525 pr. n. št. in kar se zdaj zdi da bi druga faza lahko segala v pozno 6. in 5. stoletje pr. n. št., kot je prvotno predlagal Marshall.[4]

Izkopavanje

[uredi | uredi kodo]

Ruševine Bhir Mounda je med leti 1913-1925 izkopaval sir John Marshall. Delo sta nadaljevala sir Mortimer Wheeler v letih 1944-1945 in dr. Mohammad Sharif v letih 1966-1967. Nadaljnja izkopavanja je v letih 1998–2000 izvedel Bahadur Kan, leta 2002 pa dr. Ashraf in Mahmud-al-Hassan.

Marshall je prišel k projektu Bhir Mound iz prejšnjega dela v Atenah in je zelo pričakoval, da bo v Taxili našel grško mesto. Klaus Karttunen pravi, da je kasneje postal bolj objektiven, vendar učenjaki omenjajo različne težave z njegovimi rezultati.[5] V svojem poročilu je Marshall predlagal, da je mesto Bhir Mound Taxila ustanovil Darej I. kot glavno mesto ahemenidske province Hinduš. Učenjak David Fleming pravi, da je identifikacija temeljila na »klasičnih virih in odkriti prozahodni pristranskosti«.[6] Izkopavanja so potekala brez posebnega upoštevanja stratigrafskega snemanja, najdbe keramike pa so bile objavljene tako, da onemogočajo podrobno analizo.

Rezultati izkopavanj Mortimerja Wheelerja niso bili nikoli objavljeni.[5] Kasnejša izkopavanja, ki jih je izvedel Mohammad Šarif, so bila opravljena bolj natančno glede na kronološke vidike[7] in tvorijo osnovo za sodobne ocene.[8][9]

Ruševine

[uredi | uredi kodo]

Ruševine mesta tvorijo nepravilno obliko, ki meri približno 1 km od severa proti jugu in približno 600 metrov od vzhoda proti zahodu.[10]

Ulice mesta kažejo, da so bile ozke in tlorisi hiš zelo nepravilni. Malo je dokazov o načrtovanju – večina ulic je zelo naključnih. Hiše niso imele oken navzven. Odpirali so se proti notranjim dvoriščem. Dvorišče je bilo odprto in okoli njega je bilo razporejenih 15 do 20 sob.[11]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

John Marshall je na podlagi svojih izkopavanj v letih 1913–1934 izjavil, da so težki zidaki ahemenidskih stavb tvorili najzgodnejšo plast mesta Bhir Mound. Verjel je, da je Taxila sestavljala del 20. satrapije Dareja I. (ki so jo Perzijci imenovali Hinduš, Grki pa Indos).[12] Več učenjakov je to trditev obravnavalo kot dvomljivo.[13][14] in je razveljavljena zaradi trenutne datacije mesta Bhir Mound, ki se je začela pred letom 525 pr. n. št., kot predlaga Cameron Petrie. Drugi učenjaki dvomijo, da je Taxila kdaj pripadala Ahemenidskemu cesarstvu.

Leta 326 pred našim štetjem je Aleksander Veliki osvojil območje. Radža Ambhi je tukaj gostil grškega kralja; predal se je Aleksandru in mu ponudil enoto vojakov na slonih. Leta 316 pred našim štetjem je Čandragupta iz Magade, ustanovitelj Maurijske dinastije, osvojil Pandžab. Taxila je izgubila neodvisnost in postala zgolj glavno mesto province. Kljub temu je mesto ostalo izjemno pomembno kot središče uprave, izobraževanja in trgovine. Med vladavino Čandraguptinega vnuka Ašoke je budizem postal pomemben in prvi menihi so se naselili v Taxili. Ašoka naj bi tukaj prebival kot podkralj svojega očeta. Leta 184 pr. n. št. so Grki, ki so ohranili kraljestvo v Baktriji, znova vdrli v Gandaro in Pandžab. Od takrat naprej je v Taxili prebival grški kralj Demetrij I. Baktrijski.[15]

Zaklad kovancev iz ahemenidskega obdobja

[uredi | uredi kodo]
Bhir Mound Ahemenidski zaklad kovancev
Ahemenidski siglosi, najdeni v zakladu Bhird Mound, tip kralja Lokostrelca, okoli 5. stoletja pr. n. št..[16][17]
Kratka "upognjena palica" iz zaklada Bhir Mound. Takšni kovanci so bili kovani pod Ahemenidsko upravo in so jih našli v velikih količinah v zakladu Čaman Hazouri in Bhir Mound.[18][19]

Zaklad kovancev Bhir Mound je razkril številne ahemenidske ter več grških kovancev iz 5. in 4. stoletja pr. n. št., ki so krožili na tem območju, vsaj do Inda v času vladavine Ahemenidov, ki so obvladovali območja vse do Gandare. Mnogi od teh kovancev so podobni lokalnim kovancem, izkovanim v Kabulu in najdenim v zakladu Čaman Hazouri.[20][21] To še posebej velja za aheminidske kovance tipa siglos iz 5. stoletja kot tudi za gandarske kovance z upognjeno palico, luknjano, najdene v velikih količinah pri Bhir Mound.

Sodobni numizmatiki se nagibajo k mnenju, da so ti gandarski upognjeni palični luknjani kovanci predhodniki indijskih luknjanih kovancev.[22][23]

V Bhir Moundu so našli tudi kovance Filipa III. in Aleksandra Velikega.[24]

Najdenih je bilo tudi veliko indijskih luknjanih kovancev. Najdbe Bhir Mound (1924-1945) v Taxili v Pakistanu vključujejo maurijske kovance, izdane leta 248 pr. n. št..[25]

Druga mesta v okolici

[uredi | uredi kodo]

Na tem območju so pomembna starodavna budistična mesta, kot so stupa Dharmarajika, Mohra Muradu in Jaulian.

Obstajajo tudi ostanki drugih starodavnih mest, ki so bila ustanovljena po Bhir Mound, kot sta Sirkap in Sirsukh.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Petrie, Cameron, (2013). "Taxila", in D. K. Chakrabarti and M. Lal (eds.), History of Ancient India III: The Texts, and Political History and Administration till c. 200 BC, Vivekananda International Foundation, Aryan Books International, Delhi, p. 656.
  2. »Taxila«. UNESCO. Pridobljeno 23. junija 2017.
  3. Karttunen, Taxila: Indian City and a Stronghold of Hellenism 1990, str. ;88–89.
  4. Petrie, Cameron, (2013). "Taxila", in D. K. Chakrabarti and M. Lal (eds.), History of Ancient India III: The Texts, and Political History and Administration till c. 200 BC, Vivekananda International Foundation, Aryan Books International, Delhi, p. 656 - 657.
  5. 5,0 5,1 Karttunen, Taxila: Indian City and a Stronghold of Hellenism 1990, str. ;86–87.
  6. Fleming, Where was Achaemenid India? 1993, str. ;68–69.
  7. Fleming, Where was Achaemenid India? 1993, str. 69.
  8. Allchin, The Urban Position of Taxila 1993.
  9. Karttunen, Taxila: Indian City and a Stronghold of Hellenism 1990.
  10. Bhatti, Muhammad Ilyas (2006). Taxila an ancient metropolis of Gandhara. str. 72.
  11. Bhatti, Muhammad Ilyas (2006). Taxila an ancient metropolis of Gandhara. str. 73.
  12. Marshall, Sir John Hubert (1951), Taxila: An Illustrated Account of Archaeological Excavations, CUP Archive, str. 12–15, GGKEY:JWYSC7DGQ07
  13. Pierfrancesco Callieri, India iii. Relations: Achaemenid Period, Encyclopedia Iranica, 15 December 2004.
  14. Fleming, Where was Achaemenid India? 1993, str. ;68–69: "There was little in his discussion of archaeological material that would support such an identification, and the Elamite evidence was not available to him."
  15. »Livius.org«. Arhivirano iz spletišča dne 20. novembra 2008. Pridobljeno 26. decembra 2008.
  16. Bopearachchi & Cribb, Coins illustrating the History of the Crossroads of Asia 1992, str. ;56–57: "Coins of this type found in Chaman Hazouri (deposited c.350 BC) and Bhir Mound hoards (deposited c.300 BC)."
  17. Marshall, John (1951). Taxila, Vol.III. Bhir Mound coins Plate 234.
  18. https://www.cngcoins.com/Coin.aspx?CoinID=309206 CNG Coins]
  19. Bopearachchi & Cribb, Coins illustrating the History of the Crossroads of Asia 1992, str. ;57–59: "Silver bent-bar punch-marked coin of Kabul region under the Achaemenid Empire, c.350 BC: Coins of this type found in quantity in Chaman Hazouri and Bhir Mound hoards"
  20. Bopearachchi, Coin Production and Circulation 2000, str. ;300–301
  21. Bopearachchi & Cribb, Coins illustrating the History of the Crossroads of Asia 1992, str. ;57–59
  22. Bopearachchi, Coin Production and Circulation 2000, str. 311: "the local coins of the Achaemenid era (...) were the precursors of the bent and punch-marked bars"
  23. Bopearachchi & Cribb, Coins illustrating the History of the Crossroads of Asia 1992, str. ;57–59: O zakladu v Kabulu: "V istem zakladu sta bili odkriti tudi dve seriji lokalnih srebrnikov, za katere se zdi, da so produkt lokalne uprave Ahemenidov. Ena serija (... ) je bila izdelana na nov način, kar ga povezuje z luknjano označenimi srebrniki v Indiji. Zdi se, da so bili prototipi za te lokalne kovance z uporabo tehnologije, prilagojene grškim kovancem luknjani kovanci, izdelani v Indiji."; "Na ozemljih južno od Hindukuša so maurjanski kralji Indije za lokalni obtok izdali luknjane kovance, potomce lokalnih kovancev Ahemenidske uprave na istem območju."
  24. Carradice, Ian (1987). Coinage and administration in the Athenian and Persian empires: the Ninth Oxford Symposium on Coinage and Monetary History (v angleščini). B.A.R. str. 88. ISBN 9780860544425.: "The hoards from Babylonia, Susa, and the Bhir Mound (40-2) included coins of Alexander and of Philip III (Bhir Mound only), and their few sigloi are all of type jy"
  25. Parmeshwari Lal Gupta. Coins. National Book Trust. str. 17–20, 239–240. Arhivirano iz spletišča dne 13. februarja 2015. Pridobljeno 13. februarja 2015.

Literatura

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]