Bey Hamam

Bey Hamam, znan tudi kot Rajske kopeli, je turško kopališče, ki je ob Via Egnatia v Solunu, vzhodno od Panagia Halkeon.

Zgodovina

Leta 1444 ga je zgradil sultan Murat II. To je bilo prvo osmansko kopališče v Solunu in najpomembnejše, ki še vedno stoji po vsej Grčiji. Zaradi tega je del tistih nekaj pomembnih ostankov osmanske kulture, ki so ostali v Solunu in Grčiji na splošno.

Gre za dvojno kopel, z dvema ločenima deloma za moške in ženske. Moški prostori so najbolj prostorni in razkošni, a vsi sledijo istemu tripartitnemu načrtu - zaporedju treh delov, hladne, mlačne in tople sobe. Velika pravokotna cisterna obdaja kopališča na vzhodu in zagotavlja njihovo oskrbo z vodo.

Kopeli za moške vključujejo veliko osmerokotno hladno sobo z galerijo, ki temelji na stebrih, arkadami, ki obkrožajo njihova okna, in poslikano kupolo. Na jugovzhodu ji sledi mlačna soba, prav tako osmerokotna, opremljena s kupolo z okulusi in z bogatim nizom slikanih upodobitev rastlin. Nadalje proti vzhodu leži kompleks vročih prostorov, urejenih okoli velike križne sobe, v kateri je vedno mogoče najti masažno mizo, ki stoji, kot vedno, v njenem središču. Na ta prostor se odpira osem majhnih toplih in mlačnih sob, opremljenih z umivalniki in marmornimi klopmi.

Kopeli so ostale v uporabi pod imenom Rajske kopeli do leta 1968, ko so jih za štiri leta dali v najem grški arheološki službi. Po solunskem potresu leta 1978, ki je še posebej močno stresel Solun, so terme obnovili in se še danes uporabljajo za kulturne prireditve in kratkotrajne razstave.^[1] Medtem je vzhodni prizidek postal glavna trgovina fundacije arheoloških prejemkov ministrstva za kulturo Helenske republike.