Berig

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vzhodna Evropa v prvi polovici 3. stoletja: vilbarška kultura (rdeče), przevorska kultura (zeleno), debčinska kultura (rožnato) in Rimsko cesarstvo (škrlatno)

Berig je bil legendarni kralj Gotov iz Jordanove Getice (Zgodovina Gotov). Kralj naj bi svoje ljudstvo s tremi ladjami odpeljal iz Skandze (Skandinavija) v Gotiskandzo (porečje Visle v sedanji Poljski).[1] Goti so po prihodu napadli Ruge, ki so živeli na obali, jih pregnali z njihovih domov in nato zmagali v bitki z Vandali.[2]

Danski zgodovinar Arne Søby domneva, da si je Kasiodor, ki je napisal izvirno besedilo, na katerem temelji Jordanova Getica, Beriga preprosto izmislil. Navdih je dobil v imenu Βέρικος (Verikos ali Berikos).[3] Nekaj arheoloških raziskav kaže, da je prehod oksiviške kulture v vilbarško potekel mirno in v času, ko se je na tem nenaseljenem prostoru naselilo novo ljudstvo skandinavskega porekla.[4]

Johannes Magnus, švedski nadškof Uppsale iz 16. stoletja, v svoji Zgodovini Švedov in Gotov prvi objavlja pesnitev, znano kot Balada o Eriku. Erik je bil zgodnji gotski kralj z imenom, podobnim imenu Berig. V preteklosti je ljudsko izročilo o kralju veljalo za verodostojno, zdaj pa velja za netočno.[5][6] Ob tem je treba poudariti, da Magnus kralja Beriga obravnava ločeno kot kralja, ki je združil Švede in Gote približno 400 let po Erikovi smrti.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Charles Christopher Mierow (ur.). Jordanes, Getica 25.
  2. Mierow (ur.). Jordanes, Getica 313.
  3. Arne Søby Christensen (2002), Cassiodorus, Jordanes, and the History of the Goths. Studies in a Migration Myth, str. 303, ISBN 978-87-7289-710-3. Arhivirano iz izvirnika 21. avgusta 2007. Pridobljeno 18. avgusta 2007.
  4. Kokowski 1999.
  5. K.R. Geete (1907). "Eriksvisan". Nordisk familjebok.
  6. Bengt R. Jonsson (1967). "Balladpastischer". Svensk balladtradition, str. 676–681.

Vira[uredi | uredi kodo]

  • Andrzej Kokowski (1999). "Archäologie der Goten". ISBN 83-907341-8-4.
  • Legendary Gothic kings.