Benoisova Madona

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Benoisova Madonna
Madonna benois 01.jpg
UmetnikLeonardo da Vinci
Letoc. 1478
Vrstaolje na platnu
Mere49,5 cm × 33 cm
KrajErmitaž, Sankt Peterburg

Madona in otrok z rožami, sicer znana kot Benoisova Madona, bi lahko bila ena od dveh Madon, ki jih je imel Leonardo da Vinci naročene, in jo začel delati oktobra 1478. Druga bi bila lahko Madona z nageljnom iz Münchna.

Verjetno je bila Benoisova Madona prvo delo, ki ga je Leonardo naslikal neodvisno od svojega mojstra Verrocchia. V Britanskem muzeju hranijo dve Leonardovi predhodni skici za to sliko.[1] Slika je bila verjetno kasneje predelana.[2] Predhodne skice in sama slika kažejo, da se je Leonardo osredotočil na idejo o pogledu. Otrok naj bi vodil materine roke v središče pogleda.[3]

Kompozicija Madone in otroka s cvetjem se je izkazala za eno najbolj priljubljenih Leonardovih del. Obširno so ga kopirali mladi slikarji, med njimi tudi Rafael, čigar različico Leonardove zasnove (Madona z nageljni) je leta 2004 pridobila Narodna galerija v Londonu. Slika Madona in otrok z rožami je stoletja veljala za izgubljeno. Leta 1909 jo je arhitekt Leon Benois senzacionalno razstavil v Sankt Peterburgu kot del zbirke svojega očeta. Sliko je menda iz Italije v Rusijo prinesel znani poznavalec Aleksej Korsakov v 1790-ih. Po Korsakovi smrti jo je sin prodal astrahanskemu trgovcu Sapožnikovu za 1400 rubljev in tako leta 1880 prenesel po dedovanju družini Benois. Po številnih prepirih glede pripisovanja je Leon Benois sliko leta 1914 prodal muzeju Ermitaž. Nakup je opravil Ernst Friedrich von Liphart, ki je bil kustos slik in je pravilno identificiral umetnika oz. atribuiral sliko. [4] (Ernstov oče Karl je bil strokovnjak za Leonarda.).[5]

Slika je od leta 1914 razstavljena v muzeju Ermitaž v Sankt Peterburgu.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. A.E. Popham and P. Pouncey, 'Italian drawings in the BM, the fourteenth and fifteenth centuries', London, 1950, I, no. 100, II, pls. XCIV, XCV [1]
  2. Wallace, Robert (1966). The World of Leonardo: 1452–1519. New York: Time-Life Books. str. 185.
  3. Feinberg, Larry J. The young Leonardo : art and life in fifteenth-century Florence. New York: Cambridge University Press. str. 83–86. ISBN 1107002397.
  4. Directors of the Imperial Hermitage Arhivirano February 27, 2014, na Wayback Machine., Hermitage Museum, retrieved 3 January 2014
  5. Baron Ernst Friedrich von Liphart Arhivirano 2013-12-30 at Archive.is, RusArtNet.com, retrieved 31 December 2013

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Wilhelm Suida: Leonardo und sein Kreis, 1929, Verlag F. Bruckmann A.-G. (München)
  • Maria Pomilio / Angela Ottino Della Chiesa: Klassiker der Kunst – Leonardo da Vinci, 1967, Kunstkreis Luzern – Freudenstadt – Wien
  • Svetlana Vsevolozhskaya / Albert Kostenevich: Italian Painting – The Hermitage, 1984, Aurora Art Publishers (Leningrad)
  • The Legacy of Leonardo, 1998, Skira Editore S.p.A. (Mailand), ISBN 88-8118-463-X

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]