Ogled vira Benetke

{{Infobox Italian comune
| name                = Benetke
| official_name       = ''Comune di Venezia''
| native_name         = ''Venezia''
| image_skyline       = Collage Venezia.jpg
| image_alt           =
| image_caption       = Zgoraj levo Trg sv. Marka, ki mu sledi pogled na mesto, nato Canal Grande in (manjša) notranjost [[La Fenice]] in nato še otok San Giorgio Maggiore
| image_shield        = CoA Città di Venezia.gif
| shield_alt          =
| shield_size         = 85px
| region              = [[Benečija]]
| metropolitan_city     = [[Metropolitansko mesto Venezia]] (VE)
| frazioni            = Chirignago, Favaro Veneto, [[Mestre]], [[Marghera]], [[Murano]], [[Burano]], [[Giudecca]], [[Lido di Venezia|Lido]], Zelarino
| mayor               = 
| area_footnotes      =
| area_total_km2      = 414,57
| population_footnotes =<ref>[http://nuovavenezia.gelocal.it/venezia/cronaca/2015/02/23/news/da-175-000-a-56-000-abitanti-cosi-si-svuota-venezia-1.10921951]</ref><ref>{{Cita web |url=http://demo.istat.it/bil2017/index04.html |titolo=Copia archiviata |accesso=18 luglio 2018 |dataarchivio=28 ottobre 2019 |urlarchivio=https://web.archive.org/web/20191028164239/http://demo.istat.it/bil2017/index04.html |urlmorto=sì }}</ref>
| population_total    = 253.504
| population_as_of    =
| pop_density_footnotes =
| population_demonym  = Benečan / Benečanka
| elevation_footnotes =
| elevation_m         = 0
| twin1               =
| twin1_country       =
| saint               = [[Sveti Marko]]
| day                 = 25. april
| postal_code         = 30100
| area_code           = 041
| website             = www.comune.venezia.it
| footnotes           = 
}}
{{Infobox UNESCO World Heritage Site
|WHS = Venice and its Lagoon
|Image = Panorama of Canal Grande and Ponte di Rialto, Venice - September 2017.jpg
|Caption = Benetke jeseni, most Rialto v ozadju
|image_size  = 275
|Criteria = Kulturno: i, ii, iii, iv, v, vi
|ID = 394
|Year = 1987
}}

'''Benétke''' ([[italijanščina|italijansko]] '''Venezia''' [venècja], [[beneščina|beneško]] '''''Venesia''''') so [[glavno mesto|glavno]] [[mesto]] [[italija]]nske [[dežela|dežele]] [[Benečija|Benečije]] (italijansko ''[[Veneto]]'') in pokrajine/province [[Venezia (pokrajina)|Venezia (Beneška pokrajina)]], obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo [[Triveneto]] (poleg Benečije še [[Furlanija-Julijska krajina]] in [[Trentinsko - Zgornje Poadižje|Trentinsko-Zgornje Poadižje]]), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji. Svetovno znano [[morje|obmorsko]] mesto [[prekop|kanalov]] in [[most]]ov se razteza prek številnih majhnih [[otok]]ov v [[močvirje|močvirni]] morski plitvini ([[laguna|laguni]]) na zahodni obali severnega dela [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Laguna obsega [[obala|obalo]] od ustja [[reka|rek]] [[Pad]]a na jugu in [[Piava|Piave]] na severu. Mesto šteje skupaj s kopenskim delom ([[Mestre]]) dobrih 250.000 prebivalcev, staro mesto Benetke pa le še nekaj nad 50.000.<ref>[http://nuovavenezia.gelocal.it/venezia/cronaca/2015/02/23/news/da-175-000-a-56-000-abitanti-cosi-si-svuota-venezia-1.10921951]</ref><ref>{{Cita web |url=http://demo.istat.it/bil2017/index04.html |titolo=Copia archiviata |accesso=18 luglio 2018 |dataarchivio=28 ottobre 2019 |urlarchivio=https://web.archive.org/web/20191028164239/http://demo.istat.it/bil2017/index04.html |urlmorto=sì }}</ref> V Benetkah je (dejansko že od 1156, z beneškim naslovom od 1451), sedež enega redkih rimskokatoliških [[Beneški patriarhat|patriarhatov]] in od 1868 tudi [[Univerza v Benetkah|univerze]].

== Zgodovina ==
[[Slika:Venice-day 1 (71).JPG|thumb|left|250px|Zvonik na trgu sv. Marka]]
[[Slika:Venice_Old_Town_Lagoon_Aerial_View.jpg|thumb|left|250px|Zračna slika Benetk]]
[[Slika:VenedigVomSchiff2002Video.ogg|thumb|250px|Benetke z ladje]]
Benetke so nastale postopoma od [[5. stoletje|petega stoletja našega štetja]] naprej, ko so prebivalci [[Oglej]]a in okoliških krajev na kopnem zbežali pred [[barbari|barbarskimi]] [[pleme]]ni [[Vizigoti|Vizigotov]], [[Ostrogoti|Ostrogotov]], [[Langobardi|Langobardov]] in [[Huni|Hunov]] na [[močvirje|močvirnate]] [[laguna|lagune]] na severu [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Ti [[človek|ljudje]] so raje živeli v težkih razmerah lagune, kot da bi postali [[suženjstvo|sužnji]]. Najprej so živeli v taborih, kasneje v majhnih naselbinah, nato v [[vas]]eh, ki so se združile v večje skupnosti in za zaščito zaprosile [[Ravena|Raveno]] ter tako prišle pod posredno upravo [[Bizantinsko cesarstvo|Bizanca]]. Od leta [[726]], ko so na [[otok|otočke]] naseljeni Benečani izvolili svojega prvega voditelja, ki se je imenoval [[Orso Ipato]], in ga imenovali [[beneški dož|dož]], kar v njihovem dialektu pomeni vodja, so dosegli delno neodvisnost. Doži so vladali Benetkam naslednjih  več kot 1000 let. Imeli so stabilen [[politični sistem]], ki je bil osnovan na nepreklicnih [[zakon]]ih. Benetke so bile podložne bizantinskemu [[cesar]]ju do [[10. stoletje|10. stoletja]]. Ko jim je grozila [[invazija]] s strani [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], so se Benetke okoli leta [[810]] osamosvojile.

Versko središče Benetk je bilo najprej na otočku [[Torcellu|Torcello]], kasneje pa se je središče naselbine preselilo na bolj odmaknjeno in nekoliko višje otoke, kjer je izstopal [[Rialto]]. [[Beneška republika]] je potrebovala nekakšen [[simbol]], po katerem bi se razlikovala od svojih uradnih gospodarjev. V Benetkah je bila razširjena [[legenda]], da je [[evangelist]] [[Sveti Marko|sv. Marko]] nekoč obiskal otoke v laguni in mu je [[angel]] povedal, da bo tam počivalo njegovo telo. Skupina beneških [[trgovec|trgovcev]] se je odločila, da bo to napoved uresničila, in je leta [[828]] na skrivaj prepeljala svetnikove relikvije iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]] v Benetke. Za čaščenje svetnika je dal takratni dož sezidati novo [[bazilika (zgradba)|baziliko]] zraven [[Doževa palača|doževe palače]]. Tako so [[Sveti Teodor iz Amasije|sv. Teodorja]], ki je bil dotedanji beneški [[Pokrovitelj|patron]] in ki jim ga je vsilil [[Konstantinopel]], zamenjali s sv. Markom. Teodor pa je ostal svetnik, ki mu je posvečen eden od stebrov na malem trgu. V [[9. stoletje|9. stoletju]], ko je bizantinska moč že počasi začela upadati, so Benetke pridobivale večjo avtonomijo, vendar pa so bile, vsaj formalno, še vedno pokorne Konstantinoplu.

=== Vzpon ===
Okoli leta [[1000]], ko se je zahodni svet bal konca sveta in ko so Benetke skupaj z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizancem]] izgnale [[Normani|Normane]] z [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] in vzhodnega [[Sredozemlje|Sredozemlja]], je bil Bizanc že tako oslabljen, da ni mogel več braniti svojih jadranskih [[kolonija (geografija)|kolonij]]. Te so prišle pod zaščito Benetk. Benetke so povezovale [[Evropa|Evropo]] z vzhodom, ne le v [[trgovina|trgovini]], temveč tudi v drugih dejavnostih. Vzpon so doživele 1204, ko so prevažali križarsko vojsko na osvajanje [[Jeruzalem|Jeruzalema.]] Pred tem so križarji za Benetke zavzeli Zadar in skupaj z Benečani oropali Bizanc. Redna so bila tudi rivalstva in vojen z [[Genova|Genovo]]. Zveze z Bizancem so izkoristili za trgovanje z vzhodom in razvili pomorsko trgovino. Ker so Benetke s trgovino zelo obogatele, je bilo treba moč nekaterih posameznikov, zlasti pa [[beneški dož|doža]], zmanjšati, zato so leta [[1172]] ustanovili Veliki svet, v katerem je bilo skoraj 500 Benečanov. Ta sistem je uspešno deloval pri upravljanju [[Beneška republika|Beneške republike]]. Od takrat naprej je doža volil Veliki svet. Dož je moral podpisati [[pogodba|pogodbo]] ([[italijanščina|italijansko]] ''promissione''; dobesedno ''obljuba''), ki je bila na začetku le formalnost, sredi [[13. stoletje|13. stoletja]] pa je ta pogodba preprečevala, da bi dož finančno obogatel na račun svojega položaja, sprejemal [[darilo|darila]] in [[komunikacija|komuniciral]] z drugimi voditelji ne da bi o tem seznanil Veliki svet. V [[14. stoletje|14. stoletju]] je članstvo v Velikem svetu postalo stalno in dedno. 

[[Gradežki patriarhat|Gradeški patriarh]] se je leta 1156 preselil v Benetke, kamor so skoraj 300 let kasneje, leta 1451 tudi formalno prenesli naslov [[Patriarhat Benetke|patriarhata]].

=== 13. stoletje ===
V 13. stol. je papež pozval kristjane na [[križarske vojne|4. križarsko vojno]], ki so se ji pridružile tudi Benetke in jo izkoristile za osvojitev Bizanca, mnogih pristanišč na grških otokih in cele [[Kreta|Krete]]. Benetke so trgovsko obvladovale celo Jadransko morje in vzhodno Sredozemlje in tako so jim vse trgovske ladje morale plačevati [[carina (dajatev)|carino]]. Benetke niso bile fevdalna država. Njihova aristokracija so bile bogate trgovske družine, katerih člani so bili tudi kapitani beneških ladij.

=== 14. stoletje ===
V 14. stoletju je bilo beneško trgovsko ladjevje zelo močno, čemur je pripomoglo tudi odkritje [[kompas]]a in [[krmilo|krmila]]. Benečani so trgovali tako z vzhodom kot tudi s [[Flandrija|Flandrijo]] in [[Anglija|Anglijo]]. Vendar pa s svojimi velikimi [[ladja]]mi niso prevažali samo trgovskega blaga, temveč so iz [[Črno morje|črnomorskih]] [[pristanišče|pristanišč]] pripeljali tudi [[podgana|podgane]], ki so prenašale [[Črna smrt|kugo]]. Izbruhnila je [[epidemija]] kuge, ki je imela strahotne posledice za Benetke. Na dan je umrlo tudi do 600 ljudi. Tovorne ladjice so po kanalih komaj uspevale odvažati mrtve. Umrlo je tri petine [[prebivalstvo|prebivalstva]]. Podobno je bilo tudi v [[Genova|Genovi]], od koder se je ta strašna bolezen razširila po vsej Evropi.

=== Vojne z Genovo ===
V 13. stoletju, po 4. križarski vojni, je postala glavni trgovski tekmec Benetk Genova, ki je trgovala v [[Palestina (regija)|Palestini]], v pristaniščih Črnega morja in drugod po vzhodnem Sredozemlju. Kmalu je prišlo do [[vojna|vojne]] med obema [[mesto]]ma in na začetku je Benetkam kazalo zelo slabo, tako da so bili po hudem porazu v Jadranskem morju prisiljeni podpisati [[mirovni sporazum]], ki pa je bil le premor v dolgoletnem sporu. V 14. stoletju je njune spopade za kratek čas prekinila kuga. V tistem času so se Benetke spopadale tudi s [[Padova|Padovo]], [[Madžari]] in [[Avstrijci]] ter izgubile vse svoje [[Dalmacija|dalmatinske]] kolonije. Leta [[1379]] se je genovska [[flota]] pojavila tik pred beneško [[laguna|laguno]]. Genovski [[admiral]] [[Pietro Doria]] se je odločil, da bo Benetke izstradal, kar pa se je pokazalo za usodno napako, saj so Benetke tako pridobile čas, si zgradile dodatno obrambo in ladjevje ter dočakale vrnitev svoje sredozemske flote, s pomočjo katere so porazili Genovo. V 15. stoletju so Benetke ponovno postale uspešna trgovska velesila, Genova pa je začela neslavno propadati.

=== Turki ===
Skozi stoletja so Benetke vzpostavile pravi [[imperij]], ki je obsegal dalmatinsko [[obala|obalo]] vse do Krete in [[Ciper|Cipra]], na severu do [[Alpe|Alp]] in na zahodu do [[Milano|Milana]]. V času, ko so [[Turki]] zavzeli [[Carigrad]] ([[1453]]), so bile Benetke na vrhuncu svoje moči. Obvladovale so ozemlje od [[Gorica|Gorice]] na vzhodu do [[Bergamo (pokrajina)|Bergama]] na zahodu. Ponovno so zavzeli mnoga dalmatinska pristanišča, v Sredozemlju pa so obvladovale številne grške [[otok]]e (tudi Kreto) in imele svoje baze tudi na kopnem v Grčiji. Odnosi s Turki, ki so širili svoje [[Osmansko cesarstvo|cesarstvo]] na vse strani, so bili dobri. Beneški [[veleposlanik|ambasadorji]] so z zmagovitim [[sultan]]om [[Mehmet II.|Mehmetom II.]] celo sklenili trgovski sporazum. Vendar pa so Benečani turško nevarnost podcenjevali. Do leta [[1470]] so si Turki podjarmili celo Grčijo in prodirali preko [[Balkan]]a na zahod. Velik problem je predstavljala tudi zahodna neenotnost.

=== 16. stoletje ===
V tistem času so se tudi drastično spremenile razmere, v katerih so do tedaj trgovali. Zaradi geografskih odkritij je zdaj trgovanje potekalo okoli [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]] in ne več s karavanami do sredozemskih pristanišč. V [[16. stoletje|16. stoletju]] so se Benetke borile za preživetje med veliko močnejšimi silami. Zopet so uporabile vso svojo [[diplomacija|diplomatsko]] spretnost kot že tolikokrat prej in pozneje. Večkrat so predlagale, da bi se zahod združil v borbi proti Turkom, vendar so bile razlike med posameznimi zahodnimi državami prevelike, da bi do tega prišlo. Ko pa so Turki leta [[1529]] skoraj osvojili [[Dunaj]] in bili na tem, da zavzamejo Ciper, ki so mu do tedaj precej ponesrečeno vladale Benetke, sta se Benetkam le pridružila [[Vatikan]] in [[Španija]] ter velika flota pretežno beneških ladij je krenila proti Cipru. Tu pa so se zopet pokazala medsebojna nasprotja in tako so Ciper sramotno prepustili Turkom, ki so na vzhodnem delu otoka uprizorili tak barbarski pokol, da so se vse tri sile zopet združile in prisegle, da ne bodo prenehale, dokler Turki ne bodo dokončno premagani. Leta [[1571]] je njihova številna flota priplula do otoka [[Lepant]] v Grčiji, kjer je bila zasidrana turška flota. [[bitka pri Lepantu (1571)|Bitka pri Lepantu]] je prišla v [[zgodovina|zgodovino]] kot zadnja bitka [[galeja|galej]] na [[veslo|vesla]] in kot velika zmaga [[krščanstvo|krščanskih]] sil. Benetke so hotele ta zmagoviti pohod nadaljevati, ostali dve sili pa ne. Ponovno so se tri flote zbrale skupaj naslednje leto, [[1572]], vendar tokrat niso dosegle nič. Ker so ugotovile, da ju ostali dve sili ne podpirata in da ni nikakršnega medsebojnega zaupanja, so Benetke poskušale doseči mir s Carigradom. Pokazalo se je, da ta veličastna zmaga pri Lepantu na koncu ni prinesla nikakršnih oprijemljivih uspehov.

=== Zaton ===

Kljub izgubi moči in veliki konkurenci drugih mest, so bile Benetke v začetku [[18. stoletje|18. stoletja]] še vedno zelo bogate. Benečani so to bogastvo tudi znali uživati in so prirejali karnevale, [[igra na srečo|igre na srečo]], plese v maskah in podpirali [[umetnost]]. [[Francoska revolucija]] leta [[1789]] je povzročila, da so se evropske države združile proti [[Francija|Franciji]] in jo osamile, Benetke pa so tudi tu ostale nevtralne. Ko je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon I.]] leta [[1795]] vkorakal v Italijo in zasledoval Avstrijce, so se mu Benečani hoteli na vsak način prikupiti, vendar jih je zaradi začasnega miru ponudil [[Avstrija|Avstriji]]. Leta [[1797]] je Napoleon zasedel Benetke brez boja, ker je Veliki svet izglasoval konec republike. Že leto kasneje pa so Benetke in večina [[Benečija|Benečije]], [[Istra|Istre]] in Dalmacije prešle v avstrijske roke. Leta [[1805]] je Napoleon vključil Benetke v svoje [[Italijansko kraljestvo]] za naslednjih 10 let. To je imelo svoje pozitivne in negativne posledice. Mesto so začeli obnavljati, po drugi strani pa so dobesedno izropali [[cerkev (zgradba)|cerkve]] in [[samostan]]e, iz katerih so odnesli premnoge umetnine. Leta [[1815]] so po [[dunajski kongres|dunajskem kongresu]] Benetke pripadle Avstriji. [[1829]] pa so postale ''svobodna luka'', zgradili so [[jez]]ove, da bi zaščitili mesto pred [[bibavica|plimo]], poglobili so nekatere kanale zaradi pomorskega [[promet]]a. Zgradili so   most do kopnega in za tem tudi [[železniška proga|železniško progo]] do Milana, da so lahko prevažali blago v Italijo. Benečani Avstrijcev niso nikoli marali in so se jim leta [[1848]] v času uporov po vsej Evropi, tudi uprli. Ponovno so razglasili republiko, ki pa ni trajala dolgo. Avstrijci so 1848 zatrli upor Benečanov in ostali tam vse do leta [[1866]], ko so se Benetke združile z Italijo. V zadnjih desetletjih [[19. stoletje|19. stoletja]] in v prvih desetletjih [[20. stoletje|20. stoletja]] se je v širših Benetkah ([[Mestre]], [[Porto Marghera]]) začela širiti [[industrija]] in tudi promet v tovornem pristanišču se je povečal. Zato so začeli širiti in poglabljati dostopne kanale. Zaradi začetka masovnega [[turizem|turizma]] so v jedru mesta nekatere kanale zasuli in spremenili v [[pešpot]]i. Leta [[1922|1895]] so organizirali prvo mednarodno likovno razstavo ''La Biennale'' ([[Beneški bienale]]). Iz teh razstav se je razvil še filmski bienale, leta 1980 tudi arhitekturni bienale. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so zavezniki bombardirali [[Marghero]] in [[Mestre]], Benetke pa niso bile poškodovane.

=== Benetke danes ===
Benetke še danes kažejo bogate arhitekture obdobij svojega razcveta v gotskem, renesančnem in baročnem času. V očeh obiskovalcev so se nekdanje Benetke spremenile v kulturni spomenik, ki ga je treba videti. Posebej privlačne točke so [[Trg svetega Marka, Benetke|Trg svetega Marka]] s svojim 175 m dolgim in razkošnim prostorom, s cerkvijo in 99 m visokim, rekonstruiranim Campanilom ([[zvonik]]), ki stoji samostojno in s posebej izrazito doževo palačo z arkadami z zašiljenimi loki. Občudujejo stolp z uro, nekdanje urade in muzej Correr. Privlačni so kanali s skoraj štiri kilometre dolgim [[Canal Grande, Benetke|Canalom Grande]], ki seka mesto v obliki velike, obrnjene črke S. Romantična vožnja z gondolo po kanalih je še danes obvezen program zaljubljenih parov v Benetkah, čeprav je 400 gondol (leta 1750 jih je bilo preko 12.000) glede na motorna plovila danes v veliki manjšini. Skupine turistov pa se vozijo z majhnimi parniki. V zadnjem obdobju so prepovedali velike potniške križarke v jedru mesta.

Benetke so, kljub izjemnim zaščitam sistema Mose, ki jih ščiti pred visokimi plimami, zaradi izseljevanja in ugrezanja umirajoče mesto. Palače, ki so jih zgradili na peščenih in nestabilnih tleh, na preperevajočih lesenih pilotih, postopoma tonejo v laguno. Prazni prostori so pogosto slabo vzdrževani in pozimi brez ogrevanja. Večina prebivalcev živi na celini in se le v službo vozijo v staro jedro, ki ga vsak dan preplavi okoli 80.000 turistov.

== Geografija ==
=== Geologija ===
Naselja, iz katerih so zgrajene Benetke, se nahajajo na [[Sedimentne kamnine|naplavinah]], ki so jih ustvarile ledeniške reke. Površina območja izliva in laguna pokriva površino okoli 550 kvadratnih kilometrov in je obrobljena z okoli 60&nbsp;km dolgo peščeno jadransko obalo. Le okoli tri odstotke območja je pokrito z otoki, preostanek sestavljen iz mulja in močvirja (''barene''), nekakšno [[barje]] obsega več kot 90&nbsp;km², približno 92&nbsp;km² je ribolovnih območij imenovanih Valli da Pesca. Barja prečkajo naravne poti, ki se imenujejo ''ghebi''. Še leta 1900 je bilo barja več kot 250&nbsp;km².<ref>[http://www.geschichte-venedigs.de/lagune.html Hans-Jürgen Hübner: ''Die Lagune von Venedig'']</ref>

Laguna je bila ustvarjena približno 4000 let pr. n. št.. Z nanosi [[Brenta|Brente]] in drugih rek in potokov severne Italije. Ti rečni sedimenti pokrivajo mlade [[pleistocen]]ske osnovne plasti [[glina|gline]] in [[pesek|peska]] v debeline 5 in 20 m.<ref>[http://www.archeosub.it/articoli/laguna/lgngeol.htm Laura Carbognin: ''Cenni sulla geologia della Laguna di Venezia e sul processo di subsidenza'', 26. September 2003].</ref> V zadnji [[ledena doba|ledeni dobi]], je bila gladina morja 120 m pod ravnijo leta 2012, vendar se je do 5000 pr. n. št. povišala za približno 110 m. Od takrat se gladina vode z močnimi nihanji počasi dviguje.

Benetke so bile leta 400 n. št. še vedno približno 1,9 m pod morsko gladino. Od visokega srednjega veka dalje se laguna korenito spreminja s preusmerjanjem zalivov zaradi reguliranja nivoja vode in izogibanju poplavam.<ref>[http://www.salve.it/uk/eco/default.htm lagoon of Venice], Eintrag „what is the lagoon“, dann „from '300 to '900: the evolution of the lagoon“.</ref> Od začetka 20. stoletja so bili številni kanali poglobljeni in razširjeni, kar povzroča bistveno bolj slano vodo v laguni in povečuje hitrosti pretoka.

===Klima ===
Mesto se nahaja v zmernem pasu. Povprečna letna temperatura je 13,5&nbsp;°C. V vročih mesecih julija in avgusta, so povprečja okoli 23&nbsp;°C, najhladnejši mesec je januar s 3,0&nbsp;°C. Povprečna dnevna visoka temperatura je 27&nbsp;°C v juliju in avgustu. Beneška laguna ima značilno pomorsko podnebje severnega Jadrana. Tako je največ padavin pozno poleti, saj je v tem času srečata celinsko podnebje iz vzhodne smeri, zlasti iz Karpatov (burje) in južno sredozemski vplivi. Povprečna letna količina padavin je 770&nbsp;mm. Največ padavin pade v novembru s povprečjem 86, najnižja v januarju s povprečjem 53&nbsp;mm.<ref>Nach Angaben von [http://www.weather.com/outlook/travel/businesstraveler/wxclimatology/monthly/ITXX0085 weather.com]</ref>

=== Flora in fauna ===
Severni del 550&nbsp;km<sup>2</sup> lagune vsebuje pretežno sladko vodo in vodo občasno mešano s slano, ki obsega okoli 418&nbsp;km². Tako poznamo mrtvo laguno (''Laguna morta''), to je slano laguno, kjer se nivo vode spreminja s plimo in oseko, na drugi strani pa je živa laguna (''Laguna viva''). Barja zagotavljajo ugoden [[habitat]] za številne vrste, ki pa so že v veliki meri prizadete. Območja so bistvenega pomena za [[ptice]] selivke. [[Svetovni sklad za naravo]] (angleško World Wide Fund for Nature - WWF) je razglasil območje kot eno izmed najbolj pomembnih zaščitenih območij za ptice selivke v Evropi, vključno z ribolovom.

Za [[rastlinstvo|floro]] in [[favna|favno]] beneških voda je značilna velika raznolikost vrst. Tukaj najdemo [[Rečna jegulja|jegulje]] (''Anguilla anguilla''), [[Ciplji|ciplje]] (''Mugilidae''), [[brancin]]e (''Dicentrarchus labrax''), [[Orada|orade]] (''Sparus aurata'') in še mnoge druge vrste rib. V lagunah živijo ptice, sesalci in plazilci.

Okoli 60 vrst ptic gnezdi le v laguni. Med gnezdilkami so našli [[Mlakarica|mlakarico]] (''Anas platyrhynchos''), [[Rjavi lunj|rjavega lunja]] (''Circus aeruginosus''), [[Zelenonoga tukalica|zelenonogo tukalico]] (''Gallinula chloropus''), [[Liska|lisko]] (''Fulica atra''), [[Beločeli deževnik|beločelega deževnika]] (''Charadrius alexandrinus''), [[navadna čigra|navadno čigro]] (''Sterna hirundo''), [[Plašica|plašico]] (''Remiz pendulinus''), pa tudi vijolično čapljo (''Ardea purpurea''), nočno čapljo (''Nycticorax nycticorax ''), [[rdečenogi martinec|rdečenogega martinca]] (''Tringa totanus'') in [[Čopasti ponirek|čopastega ponirka]] (''Podiceps cristatus''). Več kot polovica plaže zavzema [[spremenljivi prodnik]](''Calidris alpina)''), ki prezimovanje v Italiji in to v laguni.<ref>Mauro Bon, Danilo Mainardi, Luca Mizzan, Patrizia Torricelli: ''The Biodiversity in the Venice Lagoon as the Basis of a Sustainability Project'', in: Ignazio Musu (Hrsg.): ''Sustainable Venice. Suggestions for the Future'', Springer, 2001, S. 27–60, hier: S. 34.</ref>
Med sesalci so našli škratjo miško (''Micromys minutus''), [[povodna rovka|povodno rovko]] (''Neomys fodiens''), [[Evropski dihur|evropskega dihurja]] (''Mustela putorius''), [[Kuna belica|kune belice]] ('' Martes foina''), [[Veliki voluhar|velikega voluharja]] (''Arvicola amphibius''), [[Mala podlasica|podlasico]] (''Mustela nivalis''), pa tudi [[Rjavoprsi jež|ježa]] (''Erinaceus europaeus''). Tui živi tudi [[Črnica]] ('' Coluber viridiflavus''), [[belouška]] (''Natrix natrix'') in [[kobranka]] (''Natrix tessellata''). Obstajajo tudi številne vrste žuželk in pajkov. V obdobju virus Covid, ko je bilo v mestu manj obiskovalcev, so do velikega kanala priplavali celo delfini.

Obstajajo številne rastlinske vrste [[Slanuša|slanuš]], kot na primer [[osončnik]] (''Salicornia''), [[ozkolistna mrežica]] (''Limonium angustifolium'') in trave kot ''Puccinellia'' (slanovka). Vegetacija pod vodno gladino sestavljata dve skupnosti rastlin, ki so za race velikega pomena in sicer razne morske trave. Poleg tega je tu še [[trstičevje]] (''Phragmites australis''), [[širokolistni rogoz]] (''Typha latifolia''). Večina teh vrst živi v ribolovnem območju, ki niso odprte lagune, ker so močvirja (''paludi'') v veliki meri uničena.

Od prvotnih gozdov ostaja le park Villa Matter v Mestrah in 230 ha gozda Carpenedo. Tam rasteta v glavnem [[navadni gaber]] (''Carpinus betulus'') in hrast [[Dob (drevo)|dob]] (''Quercus robur''). Mestre so sicer obdane z gozdovi, med njimi Bosco dell'Osellino, je Bosco di Campalto in Boschi Ottolenghi. Leta 1984 se je prebivalstvo uprlo gradnji bolnišnice neposredno nasproti gozda Carpenedo in uveljavljajo postopno širitev gozdov. Poleg tega so ogromno smetišče med Mestrami in laguno, ki pokriva območje 7 kvadratnih kilometrov, pretvorili v park, Parco San Giuliano. Potem je tu še Parco Albanese med Mestrami in Carpenedom, ki obsega 33 ha.<ref>''[http://www.enti.comune.venezia.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/52 Istituzione Bosco e Grandi Parchi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150405101459/http://www.enti.comune.venezia.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/52 |date=2015-04-05 }}'',</ref>

=== Obseg, lega in upravna delitev ===
<gallery widths="160" heights="160">
Slika:Map of comune of Venice (province of Venice, region Veneto, Italy).svg|Lokacija v pokrajini Benečija
Slika:Venezia - mappa municipalità.png|Občine mesta Benetke
Slika:Sestieri di Venezia.svg|Šest ''Sestieri'' v zgodovinskem centru Benetk<br />
vijolična;" />&nbsp;Cannaregio<br />
modra;" />&nbsp;Castello<br />
rumena;" />&nbsp;Dorsoduro<br />
zelena;" />&nbsp;San Marco<br />
siva;" />&nbsp;San Polo<br />
rdeča;" />&nbsp;Santa Croce
</gallery>
Benetke so glavno [[mesto]] italijanske dežele [[Benečija|Benečije]]. Občina obsega zgodovinski center z okoli 7&nbsp;km² površine in največji del beneške lagune, z več kot 60 otoki. Poleg tega sta tu še podolgovata otoka Lido in Pellestrina, ki razmejujeta laguno od Jadranskega morja in v bližini na kopnem, okrožja Favaro Veneto, Mestre, Chirignago, Zelarino in Marghera.

Mesto je bilo leta 2005 razdeljeno na šest okrožij ali ''municipalità''.<ref>[http://www.comune.venezia.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/8719 ''Suddivisioni amministrative''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160616020827/http://www.comune.venezia.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/8719 |date=2016-06-16 }}, Comune di Venezia.</ref> Municipalità Venezia-Murano-Burano obsega zgodovinski center ali staro mesto. To je nadalje razdeljeno na šest četrti, poimenovane ''Sestieri.'' Tri so levo in tri desno od Grand Canala. V smeri toka desno so San Polo, Santa Croce in večji Dorsoduro, kamor sodijo tudi otoki na južnem robu starega mesta z vodilno Giudecco. Na levi strani so San Marco z otokom San Giorgio Maggiore, Cannaregio in Castello. Gledano iz Doževe palače se tisti, ki se nahajajo na tej strani kanala imenujejo ''citra'' (ta stran), na drugi strani pa ''ultra''. Poleg šestih ''sestieri'' so v staro mesto še srednji in severni del lagune s številnimi otoki, katerih glavni otok je Murano, severovzhodni trije otoki Burano, Torcello in Mazzorbo in zelenjavna otoka Erasmo in Vignole.

''Municipalità Lido-Pellestrina'' pa zavzema vzhodni del lagune os Chioggia so Jesolo  polotoka, ki zapira laguno od Jadrana. Dve dolgi, ozki sipini podaljšujeta Benetke za več kot 20&nbsp;km na jug. Severni Lido di Venezia se je razvil v 19. stoletju v elegantno obmorsko letovišče z luksuznimi hoteli in igralnicami. Pellestrina živi predvsem od ribolova in školjk. Chioggia, ki se nahaja se na južnem robu lagune, ne spada v Benetke.

Poleg teh otoških ''municipalità'' so štiri bolj na celini. Okraj Mestre-Carpenedo je bil vključen leta 1926 in je dom za več kot polovico prebivalcev mesta. Poskusi Mestre da bi se osamosvojile je že večkrat propadlo, nazadnje v letu 2003. Industrijsko okrožje Marghera je tudi na celini, zanjo je značilna petrokemična industrija. Okraj Favaro Veneto se nahaja severovzhodno od Mestre, tukaj je letališče Marco Polo.

=== Prebivalstvo ===
Leta 1300 naj bi samo v beneški laguni prešteli približno 85.000 do 100.000 prebivalcev, kar je številka, ki se hitro naraščala in pred prvo kugo leta 1348 dosegla 140.000. Leta 1600 naj bi bilo okoli 150.000 160.000 prebivalcev.<ref>Zur Bevölkerungsentwicklung vgl. Karl Julius Beloch: Bevölkerungsgeschichte Italiens, Bd. 3: Die Bevölkerung der Republik Venedig, des Herzogtums Mailand, Piemonts, Genuas, Corsicas und Sardiniens. Die Gesamtbevölkerung Italiens, Berlin 1961, Abschnitt VII Die Republik Venedig.</ref>
Stanje števila prebivalcev v nekaj zadnjih desetletjih je v spodnji tabeli, iz katere je razvidno stalno povečevanje prebivalstva v sto letih do okoli 1970 (ko je bilo v Benetkah kar 363.000 prebivalcev), odtlej pa se spet polagoma zmanjšuje in je že na ravni iz 30. let 20. stoletja. 
{|
|
{| class="wikitable"
|- class="hintergrundfarbe5"
! Leto
! št. preb.
|-
| 1861 | align="right" | ni podatka
|-
| 1871 | align="right" | 164.965
|-
| 1881 | align="right" | 165.802
|-
| 1901 | align="right" | 189.389
|-
| 1911 | align="right" | 208.463
|}
|
{| class="wikitable"
|- class="hintergrundfarbe5"
! Leto
! št. preb.
|-
| 1921 | align="right" | 223.373
|-
| 1931 | align="right" | 250.327
|-
| 1936 | align="right" | 264.027
|-
| 1951 | align="right" | 316.891
|-
| 1961 | align="right" | 347.347
|}
| style="vertical-align:top;" |
{| class="wikitable"
|- class="hintergrundfarbe5"
! Leto
! št. preb.
|-
| 1971 | align="right" | 363.062
|-
| 1981 | align="right" | 346.146
|-
| 1991 | align="right" | 309.422
|-
| 2001 | align="right" | 271.073
|-
| 2007 | align="right" | 268.736
|}
|}

=== Pobratena in partnerska mesta ===
{| class="wikitable"
|- valign="top"
|
*{{flagicon|IRN}} [[Širaz]], Iran
*{{flagicon|PAK}} [[Islamabad]], Pakistan, since 1960
*{{flagicon|IDN}} [[Palembang]], Indonezija.
*{{flagicon|PRC}} [[Sudžou]], Kitajska, od 1980
*{{flagicon|THA}} [[Bangkok]],Tajska
*{{flagicon|EST}} [[Talin]], Estonija
*{{flagicon|COL}} [[Pereira, Kolumbija|Pereira]], Kolumbija
|
*{{flagicon|TUR}} [[Carigrad]], Turčija, od 1993
*{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], Bosna in Hercegovina, od 1994
*{{flagicon|ARM}} [[Erevan]], Armenija, od 2011<ref name="Yerevan twinnings 2">{{navedi splet|url = http://www.yerevan.am/en/partner/sister-cities/|title = Yerevan – Twin Towns & Sister Cities|accessdate = 2013-11-04|work = Yerevan Municipality Official Website|publisher = © 2005—2013 www.yerevan.am}}</ref>
*{{flagicon|IDN}} [[Banjarmasin]], Indonezija.
*{{flagicon|POR}} [[Aveiro, Portugalska|Aveiro]], Portugalska, od 1998
*{{flagicon|GER}} [[Nürnberg]], Nemčija, od 1999
*{{flagicon|ARG}} Tigre, [[Buenos Aires]], Argentina
|
*{{flagicon|PRC}} [[Qingdao]], Kitajska, od 2001
*{{flagicon|RUS}} [[Sankt Petersburg]], Rusija, 2006–2013<ref name="Venice_Russia">{{navedi novice|last=Morgan|first=Glennisha|title=Venice To Cut Ties With St. Petersburg Over Anti-Gay Law|url=http://www.huffingtonpost.com/2013/01/30/venice-st-petersburg-anti-gaw-propaganda-law_n_2576044.html |accessdate=17 October 2013 |newspaper=The Huffington Post |date=30 January 2013 |quote=Venice_Russia |url-status=live}}</ref>{{failed verification|date=April 2014}}
*{{flagicon|GRE}} [[Solun]], Grčija, od 2003
*{{flagicon|USA}} [[Fort Lauderdale, Florida|Fort Lauderdale]], ZDA, od 2007
*{{flagicon|UK}} [[Wolverhampton]], Velika Britanija
*{{flagicon|CZE}} [[Most, Češka|Most]], Češka
*{{flagicon|CRO}} [[Dubrovnik]], Hrvaška, od 2012
|}

Leta 2013 so mestne oblasti prekinile povezavo s Sankt Peterburgom zaradi nasprotovanja Rusiji, ki je sprejela zakone proti homoseksualcem.

== Struktura starega mesta ==
[[Slika:Canaletto, Veduta del Palazzo Ducale.jpg|thumb|Canalettova veduta: od leve Zecca, Campanile, Biblioteca Marciana, Piazzetta in Doževa palača]]
[[Slika:Venedig Ankunft.JPG|thumb|Granitna stebra z levom in marmornim kipom sv. Teodorja]]
[[Slika:Palazzo Grimani di San Luca (Venice).jpg|thumb|Palazzo Grimani di San Luca]]
Zgodovinsko mesto Benetke je sestavljeno iz 118 otokov, med katerimi tečejo različno široki kanali ali pa jih povezujejo mostovi in nasipi. Za mnoge od teh otokov ima središčno vlogo trg kot komunikacijsko, prometno in trgovsko središče, kjer stoji tudi lokalna cerkev. So se pa od zgodnjega 19. stoletja nekatere poti spremenile, kot na primer gradnja široke ''Strada Nova'' ali ''Via Eugenia'' (zdaj ''Via Garibaldi'').<ref>Zur Baugeschichte: [http://venedig.jc-r.net/strada-nova.html Strada Nova / Via Vittorio Emanuele II].</ref> 

=== Funkcijska delitev ===
Poleg osnovne strukture se zaradi različnih zgodovinskih funkcij nekatere mestne četrti močno razlikujejo. Izstopa večkrat preurejeni [[Trg svetega Marka, Benetke|Markov trg]], nekdanji najmočnejši oz. reprezentančni center mesta. Je največji trg, z dimenzijami 175 m dolžine in do 82 m širine, ob katerem prevladujejo državne zgradbe, zlasti [[Doževa palača]] in stare ter nove Procuratie di San Marco. Poleg teh so v palačah knjižnica in [[muzej|muzeji]], [[Bazilika svetega Marka, Benetke|bazilika svetega Marka]] in samostojni [[Campanile, Benetke|Campanile]]. V arkadah so med trgovinami tudi štiri velike [[kavarna|kavarne]]. Na drugi strani Velikega kanala (Canal Grande) je največji trg [[Campo San Polo]].

Večji od območja Trga svetega Marka, je v vzhodnem delu mesta [[Arsenal, Benetke|Arsenal]], ki je za Benetke zelo pomembno [[ladjedelništvo|ladjedelniško]] in vojaško območje. Njegovo okolje ima ohranjene tipične značilnosti industrijskega okrožja, saj je bilo začasno zaposlenih tudi 10.000 delavcev. V srednjem veku so delavce, ki so delali v Arsenalu imenovali ''arsenalotti''. Sedaj je velik del območja namenjen za razstave.

Od sredine 19. stoletja je za zahodni del mesta najbolj značilna povezava s kopnim. Tam se konča velik most Ponte della Libertà, kot povezava s celino, ki je bil zgrajen leta 1931 kot cestni most, zraven leta 1841-1846 zgrajenega železniškega mostu.<ref>Arne Karsten: ''Kleine Geschichte Venedigs'', C. H. Beck, München 2008, S. 235.</ref> Na koncu je železniška postaja Svete Lucije, na drugem bregu kanala pa parkirišče in avtobusna ter tramvajska postaja na [[Piazzale Roma]]. Naslednja proga se konča na Stazione Marittima, ki železnico povezuje z majhnim pristaniščem. Poleg mostu je veliko parkirišče Tronchetto, 18 arov velik umetni otok s parkiriščem na prostem in v garažah.

Na južni strani mesta od pristanišča Zattere se ta podaljša na zahod do Canala Grande, dalje proti vzhodu od Doževe palače do Giardinov je Riva degli Schiavoni. Južna stran se uporablja kot promenada. Enako velja tudi za nasprotno severno stran Giudecca, ki je skoraj edina brez industrijskih zgradb, razen nekdanjega mlina Stucky. Ta stavba je bila zgrajena leta 1895 po načrtih arhitekta [[Ernst Wullekopf|Ernsta Wullekopfa]] iz Hannovra.<ref>Jürgen Julier: ''Il Mulino Stucky a Venezia'', Venedig 1978, S. 18f.</ref> Sedaj je v veliki stavbi hotel.

V mnogih okrajih so ohranjene bolj mešane socialne zgradbe, so se pa nekatere od njih se zdi, razvile v revne soseske, kot je Sacca Fisola. Območje okoli Arsenala do Via Garibaldi je bolj tipična delavska soseska. Čeprav je ''Serenissima'' gostila mnogo prebivalcev različnih narodov, se le redke ulice imenujejo tako (Calle dei Greci, itd). Samo geto, okrožje, v katerem so od 1516 do začetka 19. stoletja živeli Judje, ima svojo strukturo in gradnjo hiš. Stanovanjske razmere so bile zelo utesnjene - leta 1552 je v območju velikem približno tri orale živelo 900 prebivalcev, leta 1611 jih je bilo že 5500. Od leta 1633 so morali poleg starega ('' Ghetto vecchio'') zgraditi še nov geto, (''Ghetto novissimo'')

Ulice z enakimi funkcijami so dejansko urejali tu in tam je že v poznem srednjem veku, kot na primer na področju trga Rialto in Carampane, nekdanja četrt prostitutk v Arsenalu in Doževi palači. Prevlada vodnega prometa je očitna v Grand Canalu, ki je samo po delih dostopen  pešcem. To je mogoče predvsem na mostu Rialto, nekdanjem trgovskem centru mesta. Od poznega srednjega veka so ob kanalu gradili reprezentančne palače (''palazzi'') ali hiše (''case'') plemičev. Njihove palače so imenovali na splošno Ca 'Contarini, včasih kot Palazzo Barbarigo della Terrazza ali Palazzo Grimani di San Luca, ki je nastala v 16. stoletju, v občini Saint Luka, po lastniku.

Okoli tega osrednjega območja mesta so številni otoki, kjer so bili namenjeni različnim dejavnostim že v srednjem veku: pokopališče je na otoku San Michele in steklarstvo na otoku Murano ali za pridelava zelenjave na Sant 'Erasmo, drugi so služili vojaški varnosti lagune.

=== Gradnja ===
Vasi v laguni so bile zgrajene na milijonih lesenih drogov, zabitih v zemljo. Na to fazo, tako imenovanega ''Zattaron'' - vrsta pontona iz dveh plasti macesnovih desk pritrjenih z opeko. Na ''Zattaron'' so postavili temelje zidov in končno nadzemni zid. Stavbe so bile zgrajene iz lahkih votlih opečnih zidakov - ''mattoni''.<ref>Zum Hausbau grundlegend: Richard J. Goy: ''Venetian Vernacular Architecture. Traditional Housing in the Venetian Lagoon'', Cambridge University Press 1989, passim.</ref>

Številne stavbe so kljub prizadevanjem v slabem stanju. Eden od razlogov za to je naraščajoča voda, zaradi česar je večina nižjih nadstropij neprimerna za bivanje. Drugič, od konca Beneške republike  je bila skrb in ukrepi na stavbah in kanalih zanemarjena. Negativno vpliva tudi izkopavanje globokih poti za čezmorska plovila, ki prihajajo v pristanišče Marghera, kar izpira temelje. Končno, stanovanja so precej dražja kot na celini,  zato so stavbe v starem mestnem jedru pogosto nenaseljene.

=== Ceste, ulice in trgi ===
[[Slika:MZK 001 Nr 09 Eine Ansicht des Dogenpalastes - Fig. 01 Ende 14. Jhdt.jpg|thumb|left|Risba Doževe palače, konec 14.st.]]
[[Slika:San Marco-00.jpg|thumb|links|Trg sv. Marka]]
Benečani razlikovali pešpoti ob stavbah zelo previdno. Glavne ulice ''Rughe'' (iz francoščine ''Rue'') in ''Salizade'', prve iz druge polovice 13. stoletja, prekrite z mavcem, so številčno omejeni. ''Calle'' se imenujejo ozke ulice, ulice vzdolž kanalov se imenujejo ''Fondamenta'' in služijo kot temelj za stavbe. ''Lista'' je del ceste v bližini velikih palač in veleposlaništev, ki uživajo posebno imuniteto. ''Mercerie'' so ulice s trgovinami (merce = blago), ''Rive'' (obala), potekajo po stranskih kanalih. ''Rio Tera'' je poplavljen kanal, ''Ramo'' je kratka esta, ki se odcepi od ''Calle'' ali ''Campiello'', majhen trg. ''Campo'' je kraj, kjer stoji cerkev, je velik odprt prostor, prej zelenjavni vrt ali pašnik za konje. ''Campiello'' je obdan s hišami obrnjenimi na trg, ''Corti'' so dvorišča hiš. ''Paludo'' opozarja, da je bilo to območje prej zamočvirjeno, ''Pissine'' pa so ribniki, kjer lahko plavate in ribarite. ''Sotoportego'' so prehodi skozi hiše (''portego'' se imenuje dvorana v prvem nadstropju, tako da gre pot skozi to dvorano) in povezuje ''Calli'', ''Campielli'' in ''Corti''.

Trgi (''Campi'') in majhni trgi (''Campielli'') se razlikujejo od ''Piazza''. Tako kot pravi Piazza di San Marco, Piazzetta označuje trg pred Doževo palačo, ki povezuje Piazza San Marco z ''Molo'', pristanišče. ''Piazzetta dei Leoncini'' je del trga svetega Marka, severno od bazilike, poimenovane po dveh levjih kipih. Trg z avtobusno postajo se imenuje ''Piazzale Roma''. Obstaja samo ena ''Strada'', to je Strada Nova, in tri ''Vie'' (Via 25 Aprile, Via Vittorio Emanuele in Via Garibaldi).

=== Kanali in mostovi ===
[[Slika:Ponte di Rialto.jpg|thumb|Most Rialto]]
[[Slika:Venezia Canals by Horst Michael Lechner.jpg|thumb|Beneški kanal]]

Benetke imajo okoli 175 kanalov v skupni dolžini 38 kilometrov.<ref>[https://web.archive.org/web/20070819170341/http://www.geocities.com/wokmou.geo/nomcanaE.gif Karte mit den Namen aller Kanäle].</ref> Glavna arterija je [[Canal Grande, Benetke|Canal Grande]], v katerega prihajajo vodne poti iz zgodovinskega središča. Razlika plimovanja je bila včasih 60&nbsp;cm. Preko sistema urejanja voda so zagotovili konstantno cirkulacijo za čiščenje mesta in vode. Kanali so bili prvotno globoki približno 1,85 m. Do leta 1990 niso bili očiščeni. Že od 18. stoletja se bili številni kanali napolnjeni ali zaprti, kar je mogoče prebrati iz napisov ''rio terà''. Primer je široka Via Garibaldi, ki je ustvarjena tako, da je bil zapolnjen kanal. Leta 1776 je bil napolnjena Rio de le Carampane, tam je majhen trg.

V mestu je 398 mostov.<ref>Dies und das Folgende nach: Tiziano Rizzo: ''I ponti di Venezia'', Rom 1983.</ref> Do okoli leta 1480 so bili večinoma iz lesa, kasneje pa so jih nadomestili s kamnitimi mostovi. Zdaj obstajata le dva izmed njih brez ograj, eden od njih je Hudičev most (''Ponte del Diavolo'') na otoku Torcello, drugi odpira zasebno hišo v Cannaregio. Mnogi so bili zgrajeni zelo nizki, za lažji dostop s konji in vozovi. [[Most Rialto]] je bil do sredine 19. stoletja edini most čez Canal Grande. Kasneje so dodali tri in sicer Ponte degli Scalzi v bližini železniške postaje, ki je železen most iz leta 1932 (predhodnik 1856) in Ponte dell'Accademia iz leta 1854 je bil nadomeščen 1933. Četrti most [[Ponte della Costituzione]] je bil odprt leta 2008. Ta most povezuje Piazzale Roma z obalo (Fondamenta S. Lucia) vzhodno od železniške postaje Santa Lucia.

Eden od najbolj znanih mostov, [[Most vzdihljajev, Benetke|Most vzdihljajev]] (Ponte dei Sospiri) povezuje nekdanji državni zapor v pritličju, tako imenovane ''Pozzi'', z Doževo palačo. Most Ponte della Paglia, med Rio di Palazzo in Doževo palačo, je tako imenovan, ker je služil kot privez za plovila naložena s slamo. Drugi mostovi so poimenovani po ekstravagantnih bližnjih palačah ali cerkvah, pogosto po svetniku. Ime ''Ponte storto'' je uporabljeno več desetkrat in kaže most, ki prečka Rio pod kotom.

Vsakoletna posebnost, ki se dogaja 21. novembra je procesija preko mostov čez Canal Grande, ki povezuje cerkvi Santa Maria del Giglio in [[Santa Maria della Salute]]. Procesija poteka v zahvalo za osvoboditev od kuge leta 1630/1631. Podobno se odvija v soboto pred tretjo nedeljo v juniju čez mostove čez Giudecca Canal v cerkev Il Redentore. Ta festival prinaša zahvalo za odrešenje od kuge leta 1575/1576.

Daleč najdaljši most je železniški most, ki je bila zgrajen 1841-1846 in povezuje Benetke s kopnim. Ta Ponte della Libertà (most svobode), je svoje ime dobil po osvoboditvi izpod fašizma, je dolg 3623 metrov in se naslanja na 222 kamnitih obokov.

==Infrastruktura==
=== V zgodovini ===
[[File:Giudecca Canal, view from St Mark's Campanile.jpg|thumb|Kanal Giudecca. Pogled iz zvonika sv. Marka.]]
Benetke so zgrajene na [[arhipelag]]u 117 otokov, ki oblikujejo 177 kanalov v plitvi [[laguna|laguni]], in so povezani s 409 [[most]]ovi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.studyabroad.com/pages/sitecontent/venice.aspx |title=Venice Study Abroad |accessdate=6 October 2010}}</ref> V starem centru imajo kanali vlogo cest in je skoraj edina oblika prevoza po vodi ali peš. V 19. stoletju je na celini nastala železniška postaja Venezia Santa Lucia, v 20. stoletju pa zgrajena cesta Ponte della Libertà s parkiriščem (na otoku Tronchetto in v Piazzale Roma). Benetke so največje urbano območje v Evropi brez avtomobila in edinstven primer mesta v Evropi, ki je ostalo tudi v 21. stoletju v precejšnji meri delujoče povsem brez avtomobilskega prometa.

Klasični beneški čoln je [[gondola]], čeprav se zdaj uporablja predvsem za turiste, poroke, pogrebe ali druge obrede, ali kot trajekt (italijansko ''traghetti'') za prečkanje Canala Grande v odsotnost bližnjega mostu. Velike gondole imajo žametne sedeže in perzijske preproge. Manjše so znane kot ''sandolo''. Na sprednji strani vsake gondole je velik kos kovine imenovan ''fero'' (železo). Njegova oblika se je razvila skozi stoletja, kot je dokumentirano na številnih znanih slikah. Oblika v podobi doževega klobuka je postala postopoma standardizirana in je bila končno določena v lokalni zakonodaji. Sestavljen je iz šestih palic, kar predstavlja Sestieri mesta, znak nazaj predstavlja otok Giudecca.

=== Vodni transport ===
[[File:Rialtobrücke am Tag.jpg|thumb|Most Rialto]]
Benetke so mesto majhnih otokov, nastalih v srednjem veku, ki so jih z izkopavanjem tal dvignili nad močvirnato podlago in plimovanje. Nastali kanali so spodbudil razvoj navtične kulture, kar se je izkazalo pomembno za gospodarstvo mesta. Danes ti kanali še vedno zagotavljajo transportne poti za prevoz blaga in ljudi v mestu.

Labirint kanalov speljan skozi mesto je zahteval izgradnjo več kot 400 mostov, ki omogočajo prehodnost. V letu 2011 je bil v mestu odprt Ponte della Costituzione, četrti most čez Canal Grande, ki povezuje avtobusni terminal na območju Piazzale Roma z železniško postajo (''Stazione Ferroviaria''), preostali so Ponte di Rialto, Ponte dell'Accademia in Ponte degli Scalzi

=== Javni transport ===
Azienda del Consorzio Trasporti Veneziano (ACTV) je javno podjetje, odgovorno za javni prevoz v Benetkah.
==== Območje lagune ====
Glavno javno prevozno sredstvo so motorni vodni avtobusi (''vaporetti''), ki vozijo na redni progi vzdolž Canala Grande in med mestnimi otoki. Edine gondole še vedno v splošni rabi so ''traghetti'', trajekti za pešce, ki prečkajo Canal Grande na določenih mestih, kjer ni mostov.

''People Mover di Venezia'' (upravlja ga ASM) je javni tranzitni sistem, ki povezuje otok Tronchetto s Piazzale Roma in je bil vzpostavljen leta 2010. Pomembni so tudi vodni taksiji.

==== Lido in otoki Pellestrina  ====
Lido in Pellestrina sta dva otoka, ki tvorita pregrado med južno beneško laguno in Jadranskim morjem. Na teh otokih je cestni promet dovoljen. Obstajata avtobusni promet na otokih in ladijski promet, ki povezuje otoka z drugimi otoki (Venice, Murano, Burano) in s polotokom Cavallino-Treporti.

==== Celinski del ====
Celinske Benetke so sestavljene iz 5 okrajev: Mestre-Carpenedo, Marghera, Chirignago-Zelarino in Favaro Veneto. Mestre je središče in najbolj naseljeno urbano območje celinskih Benetk. Obstaja več avtobusnih linij in dve tramvajski progi. Večina povezuje celino s Piazzale Roma, glavno avtobusno postajo v Benetkah preko Ponte della Libertà, mostom, ki povezuje celino s skupino otokov, ki sestavljajo zgodovinsko središče Benetk.
<gallery>
File:Vaporetto 01.jpg|Vaporetto v Benetkah
File:Chiesa di Sant'Andrea Apostolo ou della Zirada - People Mover of Venice.jpg|''People Mover di Venezia''
File:IRISBUS ACTV in Mestre.jpg|Avtobus v Mestrah
File:Tramvia.sandonà.JPG|Tramvaj v Mestrah
</gallery>

=== Železnica ===
Benetke so povezane z regionalnimi in nacionalnimi vlaki, vključno z vlakom v [[Rim]] (3,5 ure) in [[Milano]] (2,5 ur). [[Treviso]] je oddaljen 35 minut vožnje. [[Firence]] in [[Padova]] sta dve od postaj med Rimom in Benetkami. Obstajata dve glavni postaji:
* Postaja St. Lucia je le nekaj korakov stran od postaje za vaporette v zgodovinskem mestu poleg Piazzale Roma. Postaja je tudi terminal ''Venice Simplon Orient Express'' iz Pariza in Londona.
* Postaja Mestre je na celini, na meji med okrajema Mestre in Marghera.

Obe postaji upravlja podjetje ''Grandi Stazioni''. Drugi manjše postaje v občini so: Venezia Porto Marghera, Venezia Carpenedo, Venezia Mestre Ospedale, Venezia Mestre Porta Ovest.

===Letališče===
Letališče mesta Benetke je na kopnem, v kraju [[Tessera]]. Imenuje se ''Aeroporto Marco Polo'' in je tretje v Italiji po številu potnikov. Razen tega je na [[Lido di Venezia|Lidu]] tudi manjše privatno letališče ''Giovanni Nicelli''.

== Umetnost in kultura ==
[[Slika:Gentile Bellini - Procession in St. Mark's Square (Galleria dell'Accademia, Venice).jpg|thumb|Gentile Bellini: ''Čudež križa'', procesija na trgu sv. Marka, 1496, [[Gallerie dell'Accademia, Benetke]]]]
V celotnem srednjem veku je na Benetke močno vplivala bizantinska kultura in v poznem srednjem veku, podobno kot Firence, so impulzi iz vzhoda pomembno vplivali na renesanso. Begunci iz Konstantinopla so s seboj prinesli antično umetnost in klasične spise. Svojevrsten umetniški razvoj v Benetkah sega v zgodnjo zgodovino, zato je gotski beneški slog zelo drugačen od drugih konceptov gotike.

Umetnost je Benetke v času renesanse in baroka povzdignila zelo visoko. Benetke so bile "antiteza" Firenc in so gostile številne umetnike kot: [[Vittore Carpaccio|Carpaccio]], [[Giorgione]], [[Giovanni Bellini]], [[Tizian]], [[Paolo Veronese|Veronese]] in pozneje [[Jacobo Robusti Tintoretto|Tintoretto]], [[Giovanni Battista Tiepolo]], [[Francesco Guardi|Guardi]] in [[Canaletto]].

Nekatere najbolj poznane znamenitosti Benetk so:
* [[Doževa palača]]
* [[Bazilika svetega Marka, Benetke|Bazilika svetega Marka]]
* [[Campanile, Benetke|Campanile]] (zvonik visok 99 m)
* operna hiša [[La Fenice]]
* otok [[Murano]] s steklarskimi delavnicami
* gledališče Carlo Goldoni
* [[Beneški bienale]]

<gallery>
Slika:Wenecja gondole.JPG|Gondole
Slika:Venedig Kanal.jpg|Značilni beneški kanal
Slika:Beneski maski1.jpg|Beneški karneval - dve maski
Slika:Benetke ura z zodiakom.JPG|Ura z zodiakom na Markovem trgu
Slika:Chiesa di San Zaccaria Venezia.jpg|[[cerkev sv. Zaharije, Benetke|Cerkev sv. Zaharije]]
Exterior of Santi Giovanni e Paolo (Venice) from Campo San Zanipolo.jpg|S. Zanipolo. Nekoč ometane opečne stene so bile očiščene ob obnovi v 20. st.
</gallery>

=== Arhitektura ===
==== Cerkve ====
[[Slika:Basilica di Santa Maria dei Frari - Venezia.jpg|thumb|[[Bazilika Santa Maria Gloriosa dei Frari]]]]

Benetke so bogate po cerkvah (124) od [[romanska arhitektura|romanike]] (kripta v cerkvi sv. Zaharije) do [[baročna arhitektura|baroka]], zvonik ([[Campanile, Benetke|Campanile]]). Beneška cerkvena arhitektura se obnaša konzervativno in samosvoje glede na rimske in evropske trende.

Simbol Benetk kot mesta in nekdanja republika je [[Stolnica svetega Marka, Benetke|Bazilika svetega Marka]], prvotno zgrajena v [[bizantinska arhitektura|bizantinskem slogu]] svetišče za relikvije [[sveti Marko|svetega Marka Evangelista]], istočasno državna in cerkev [[dož]]ev. Med letoma 976-1094 zgrajena po uničenju prejšnje z navzkrižnimi kupolami po vzoru iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. Še prej je bila v 7. stoletju zgrajena bazilika Santa Maria Assunta na Torcellu. Kot najstarejša cerkev v Benetkah velja San Giacomo di Rialto, čeprav so bile tudi tu, kot v večini cerkva, narejene večje strukturne spremembe. Tudi v San Giovanni Decollato (San Zan Degola) so še vedno v velikem obsegu zastopani prvotni elementi, v San Giacomo dall'Orio je večina elementov iz 14. stoletja.

San Polo je nastala v 9. stoletju in bila obnovljena v 14. in 15. stoletju v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]]. Gotski portal na južni strani je delno pripisan Bartolomeo Bonu (pred 1410-1464 / 67), ki je gradil tudi v [[Ca' d'Oro]]. Leta 1804 je bila cerkev v veliki meri obnovljena.

S prihodom beraških redov [[dominikanci|dominikancev]] in [[frančiškani|frančiškanov]] v Benetke v 13. stoletju, so se pojavili molitveni prostori in končno velike strukture, kot sta [[Bazilika Santa Maria Gloriosa dei Frari|Santa Maria Gloriosa dei Frari]] (danes državni arhiv) in [[Cerkev svetega Janeza in Pavla, Benetke|Bazilika svetega Janeza in Pavla]] (tudi San Zanipolo) s 101 m dolžine in 35 m višine največja cerkev v Benetkah in grobnica dožev. Še ena pomembna je gotska cerkev Madonna dell'Orto (končana po 1377, s fasado iz 15. stoletja). Prehodne oblike renesanse že ima cerkev sv. Zaharije benediktinskega samostana v okrožju Castello iz prvega obdobja gradenj, morda pod vplivom florentinskih kamnosekov - najprej pod arhitektom [[Michelozzo]] di Bartolomeo 1433-1434 - ki je kasneje sodeloval pri gradnji prve benediktinske knjižnice v povezavi s samostanom San Giorgio Maggiore.<ref>[http://venedig.jc-r.net/kirchen/san-zaccaria.htm San Zaccaria] Jan-Christoph Rößler, ''Architektur in Venedig''</ref><ref>[http://webdoc.sub.gwdg.de/ebook/diss/2003/tu-berlin/diss/1992/rosemann_andrea.pdf Andrea Rosemann: Die Kirche San Zaccaria in Venedig, Berlin 2001 S.120/1] (PDF-Datei; 4,0&nbsp;MB)</ref>

Prva renesančna verska stavba, ki je bila zgrajena v Benetkah v času Bartolomeo Buona okoli 1460, je San Michele in Isola (1468-1479), ki jo je zgradil Mauro Codussi. Fasada cerkve sv. Zaharije, ki jo je tudi končal Mauro Codussi 1483-1504 je podobna. Tudi Maura Codussija cerkev Santa Maria Formosa, je verjetno ena izmed najbolj znanih renesančnih cerkva v Benetkah, ker ima renesančno in baročno fasado. Od 1492 dalje je nastala [[Santa Maria dei Miracoli, Benetke|Santa Maria dei Miracoli]]. Primer uporabe križnih kupol je cerkev San Giovanni Crisostomo iz leta 1500. Glavna cerkev iz začetka 16. stoletja, San Salvatore, je podobna San Marcu. Tehnika [[inkrustacija|inkrustacije]] je najbolj popolna v [[Sveta Marija Čudežna, Benetke|Santa Maria dei Miracoli]].

[[Slika:Basilica di San Giorgio Maggiore (Venice).jpg|thumb|San Giorgio Maggiore]]

Arhitekt kot [[Jacopo Sansovino]] je zasnoval San Zulian, San Martino in notranjost San Francesco della Vigna, [[Antonio Abbondi|Lo Scarpagnino]] je zasnoval [[San Sebastiano, Benetke|San Sebastiano]]. [[Andrea Palladio]] je zgradil [[Cerkev San Giorgio Maggiore, Benetke|San Giorgio Maggiore]], Il Redentore in fasado San Francesco della Vigna, vse izjemne stavbe. Fasada San Pietro di Castello je naslednica oblikovalskega jezika Palladija ki se pojavlja še dolgo po njegovi smrti v stavbah, kot so San Trovaso, San Stae in se je nadaljevala do 19. stoletja.

V San Giorgio Maggiore, Sala del Conclave spominja na [[konklave]], ki se je začelo 1. dec 1799 in končalo 14. marec 1800 z izvolitvijo za [[Papež Pij VII.|papeža Pija VII.]] <ref>[http://venedig.jc-r.net/kirchen/san-giorgio-maggiore.htm San Giorgio Maggiore] Jan-Christoph Rößler, ''Architektur in Venedig''</ref>. Zaradi [[Napoleon]]ove  okupacije Rima, je bil konklave zaradi varnostni preseljen v Benetke.

V zahvalo za osvoboditev od kuge 1631-1686 je bila zgrajena cerkev [[Santa Maria della Salute]], najbolj pomembna baročna cerkev v Benetkah, ki jo je zasnoval [[Baldassare Longhena]]. Nekatere cerkvene fasade iz tega stoletja so ostale nedokončane, kot Santi Apostoli, San Marcuola, San Lorenzo in San Pantalon.

Pročelje Pietà na Riva degli Schiavoni ni bila zaključena do 20. stoletja, fasada cerkve Gesuati (samo v Benetkah je bil to red, ki ni isto kot ''Gesuiti'' (jezuiti)) je bila končana le z darovanjem premožnega patricijev. Takšni skladi so pritekali celo za cerkve San Moise in Santa Maria Zobenigo, ki imajo ustrezne grobnice ustanoviteljev. Drugi finančniki so bile sekularne družbe, kot je ''Pinzocchere dei Carmini'', ki je pripadala karmeličanskemu redu kot tretjemu redu - od njih izhaja Scuola dei Carmini. Med letoma 1286-1348 so zagotovili gradnjo cerkve Santa Maria dei Carmini.

Druge verske skupine, kot pravoslavni Grki so zgradili v mestu cerkve v 16. stoletja. Rezultat je bila leta 1498 zgrajena Scuola di San Nicolò dei Greci in cerkev San Giorgio dei Greci cerkev, zgrajena 1548. Protestantom ni bilo dovoljeno graditi cerkev.

Med letoma 1706-1714 je začel [[Vincenzo Scamozzi]] graditi teatinsko cerkev San Nicola da Tolentino s korintskim pronaosom. Leta 1760 je bila zgrajena klasična Magdalenina cerkev. V krožni zunanjosti najdemo oktogonalno notranjost. Cerkev San Maurizio poudarja Napoleonov klasicizem. San Silvestro so začele graditi v zadnjem desetletju 19. stoletja, v klasičnem jeziku beneške Accademie.

==== Palače ====
[[Slika:Fondaco dei Turchi.jpg|thumb|left|''Fondaco dei Turchi'', najstarejša palača, kasneje trgovska hiša Turkov. Stolpa sta plod domišljije restavratorjev iz 19. st.]]
Palača je splošen naziv za ''Casa Venice'' (skrajšano Ca'). V očeh javnosti sta bili samo dve palači v mestu, ki sta bili označeni kot taki: [[Doževa palača]] (''Palazzo Ducale'') in rezidenca beneškega [[patriarh]]a, Palazzo patriarchale.

Od tako imenovanih bizantinskih palač jih obstaja le malo in so bile v veliki meri spremenjene v 19. stoletju. Dober vtis palače iz 13. stoletja daje [[Fontego dei Turchi]], čigar ime v resnici kaže na turško trgovsko hišo. Veliko starih elementov je še vedno na Ca 'da Mosto, ki je nastala v 13. stoletju. Dekorativni detajli kompleksa Loredan in Farsetti, zdaj Mestna hiša in sedež lokalne samouprave, izhaja večinoma iz 19. stoletja. Kljub temu fasado sestavlja tipični ''casa-fondaco'' (iz arabščine ''funduq'' = skladišče), ki ga je še vedno mogoče jasno videti: vrsta arkad v pritličju, ki so bile primerne za natovarjanje in raztovarjanje blaga in tudi razčlenjen [[piano nobile]]. V tlorisu se kaže osrednja dvorana, ki se razteza na fasado v obliki črke T.

[[Slika:Ca' d'Oro facciata.jpg|thumb|links|[[Ca' d'Oro]], "zlata hiša"]]
V teku gotskih dvoranskih razmerij je bil tloris v obliki črke T opuščen v korist oblike črke L, kasneje pa samo pravokotne dvorane. Tako imenovani ''gotico fiorito'' se je uporabljal v 15. stoletju s [[krogovičje]]m ob Canalu Grande in na Doževi palači. Največja struktura je [[Ca' Foscari]] na prvem ovinku Canala Grande. Za [[Ca' d'Oro]] (zlata hiša) so značilne barvne podobe v modri in zlati. Slike, še posebej [[Vittore Carpaccio|Vittore Carpacca]] in [[Gentile Bellini]]ja, kažejo intenzivno večbarvno gotsko arhitekturo.

Pomembne hiše iz 16. stoletja sta dve palači Mauro Codussisa, Ca' Vendramin in Palazzo Corner Spinelli, z dvorano v obliki T. V nasprotju s cerkveno arhitekturo, se s profano arhitekturo [[Andrea Palladio]] v Benetkah ni ukoreninil.

Novonastali dizajn Ca' Corner družine Cornaro, palače [[Jacopo Sansovino|Jacopo Sansovinija]], ki stoji ob Canalu Grande, je gradnja epohalne visoke renesanse, s kvadratnim dvoriščem po rimskem vzoru. Drug pomemben arhitekt ''cinquecenta'' je bil [[Sebastiano Serlio]], ki je realiziral nekaj svojih idej v sodelovanju s patricijem Francescom Zeno v eni od svoji novih palač.

Do 18. stoletja je tradicionalen tip stavbe ostal večinoma zvest palači. Zadnje večje stavbe so Ca' Pesaro, [[Palača Rezzonico, Benetke|Ca' Rezzonico]] in Palazzo Grassi in se uporabljajo kot muzeji. Poleg baročne palače Grassi [[Baldassare Longhena|Baldassara Longhenasa]], obstajajo tudi primeri klasičnih palač arhitekta [[Antonio Diedo|Antonia Dieda]] in [[Andrea Tirali]]ja.

[[Slika:Giovanni Antonio Canal - The Piazzetta (detail) (Galleria Nazionale d'Arte Antica, Rome).jpg|thumb|[[Biblioteca Marciana]], detajl iz Canalettove slike (1730–1750)]]
Najpomembnejše delo arhitekta Sansovinija stoji nasproti Doževe palače, Libreria Vecchia (Stara knjižnica) iz približno 1540. Sansovino je prevzel idejo pri oblikovanju fasade iz Palazzo Vendramin-Calerghi, ki jo je izvedel Mauro Codussi med letoma 1481-1509. Cilj je bil vzpostaviti povezavo med običajnimi beneškimi arkadami in serijo kolonad florentinske renesanse.

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Italiji]]
* [[seznam pristanišč v Italiji]]
* [[Amsterdam]]
* [[Stockholm]]
* [[Brugge]]
* [[Univerza v Benetkah]]
*[[Beneški patriarhat]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}
{{Zbirka|Category:Venice}}
* [http://www.comune.venezia.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/1 Uradna spletna stran mesta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090111112242/http://www.comune.venezia.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/1 |date=2009-01-11 }} {{ikona it}} {{ikona en}}

{{Province of Venice}}
{{Otoki Beneške lagune}}
{{Svetovna dediščina v Italiji}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Mesta v Benečiji]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]]
[[Kategorija:Pristanišča v Italiji]]
[[Kategorija:Otoki Beneške lagune]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]]
[[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Benetke|*]]