Barica Marentič Požarnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Barica Marentič Požarnik
Portret
Rojstvo1940
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklicpsihologinja, univerzitetna profesorica

ddr. Barica Marentič Požarnik, slovenska pedagoška psihologinja, redna univerzitetna profesorica za pedagoško psihologijo, * 1940, Ljubljana.

Biografija[uredi | uredi kodo]

Rojena 1940 v Ljubljani, maturirala 1958 na klasični gimnaziji v Ljubljani, 1962. diplomirala iz psihologije in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, 1971 doktorirala iz psihologije z disertacijo »Struktura in determinante učnih navad naših učencev« na isti fakulteti, leta 1994 doktorirala iz pedagoških znanosti na Univerzi v Zagrebu na temo »Modeli didaktičnega izpopolnjevanja univerzitetnih učiteljev in sodelavcev«.

Svoje znanje je vseskozi izpopolnjevala tudi s študijem v tujini; med drugim kot Fulbrightova štipendistka v ZDA (mednarodni program za razvoj učiteljev – 1966/67), na Pedagoškem inštitutu v Oslu (1965) in kot štipendistka DAAD v Nemčiji (1974).

Raziskovalna in publicistična dejavnost[uredi | uredi kodo]

  • psihologija učenja in poučevanja (dejavniki učenja, učne strategije, izkustveno učenje, učni stili, pojmovanja učenja, konstruktivistične teorije učenja, učenje in pozabljanje),
  • izobraževanje učiteljev (učitelj kot razmišljujoči praktik, akcijsko raziskovanje, učiteljeve kompetence, razredna interakcija, dialoški pouk, izobraževanje mentorjev),
  • visokošolska didaktika (metode in modeli didaktičnega usposabljanja visokošolskih učiteljev, ocenjevanje študentov),
  • okoljska vzgoja (načela in metode, kompleksnost ciljev, učenje in poučevanje v okoljski vzgoji, okoljska vzgoja kot medpredmetno področje).

Strokovna dejavnost[uredi | uredi kodo]

Pobudnica ustanovitve Centra za pedagoško izobraževanje FF, ki ga je tudi vodila od leta 1978 do 1985 ter od 1996 do 2005.

Nagrade in priznanja[uredi | uredi kodo]

  • 1990 Žagarjeva nagrada na področju šolstva
  • Veliko priznanje Filozofske fakultete
  • leta 2006 imenovana za zaslužno profesorico Univerze v Ljubljani

Izbrana dela[uredi | uredi kodo]

  • Kako naj se učim, (Knjižnica za mlade). V Ljubljani: Cankarjeva založba, 1969.
  • Pomen operativnega oblikovanja vzgojno izobraževalnih smotrov za uspešnejši pouk, (Sodobno pedagoško delo). Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo, 1975.
  • Dejavniki in metode uspešnega učenja. Ljubljana: Univerzum, 1980 (več izdaj tudi na FF: 1974, 1976, 1988)
  • Kakršno vprašanje takšen odgovor: priročnik o pedagoško-psiholoških osnovah zastavljanja kvalitetnih vprašanj pri pouku. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo, 1980. 82 str. (z L. Plut Pregelj)
  • Izkustveno učenje – modna muha, skupek tehnik ali alternativni model pomembnega učenja?. Sodob. pedagog., let. 43, št.1/2 (1992), str.[1]-16.
  • Izziv raznolikosti: stili spoznavanja, učenja, mišljenja. Nova Gorica: Educa, 1995 (s C. Peklaj, L. Magajna).
  • Kako pomembna so pojmovanja znanja, učenja in poučevanja za uspeh kurikularne prenove. Sodob. pedagog., 1998, let. 49, št. 3, str. 244-261 in št. 4, str. 360-370
  • Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS, 2000 (več izdaj)
  • Zunanje preverjanje, kultura učenja in kakovost (maturitetnega) znanja. Sodob. pedagog., 2001, let. 52, št. 3, str. 54-75.
  • Konstruktivizem: kažipot ali pot do kakovostnejšega učenja učiteljev in učencev? V: Marentič Požarnik, B. (ur.).
  • Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete, 2004, str. 41-62.
  • Spreminjanje paradigme poučevanja in učenja ter njunega odnosa – eden temeljnih izzivov sodobnega izobraževanja. Sodob. pedagog., 2005, letn. 56, št. 1, str. 58-74.
  • Konstruktivizem na poti od teorije spoznavanja do vplivanja na pedagoško razmišljanje, raziskovanje in učno prakso. Sodob. pedagog., 2008, letn. 59 (125), št. 4, str. 28-51.
  • Moč učnega pogovora: poti do znanja z razumevanjem. Ljubljana: DZS, 2009 (z L. Plut Pregelj).

Obsežnejši seznam del je na voljo v sistemu COBISS ali digitalni knjižnici Slovenije

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]