Barbar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Barbari (grško βάρβαρος), je bil naziv v staro-grščini za vse ki so slabo ali niso nikakor govorili grško. Medtem so bili 'barbari' za Rimljane bili neomikani in neizobraženi ljudje (paideia). Danes uporabljajo naziv barbar za osebo, ki se ne zna ali noče vklopiti v družbo in ima zelo necivilizirano, nekulturno in neomikano vedenje, tako imenovani "surovež". Podoben naziv kot je bil nekdaj 'barbari', je postal v poznejšem času Vandali.

Že arijski Indijci so uporabljali sanskrtsko besedo barbarāh (mn.) ‚mucaroš‘ za opis naroda ki ni pripadal k njihovim. V grščini se prvič pojavlja kot izraz "tisti, ki govorijo barbarsko (barbarophonoi)" u Homerovom "Ilias II, 867".