Pojdi na vsebino

Bahir Dar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bahir Dar

ባሕር ዳር
glavno mesto
Od zgoraj: Modri ​​Nil z mestom Bahir Dar; jezero Tana; Cerkev sv. Marije Bezavit; Cerkev Ura Kidane Mehret; Centralna mošeja Bahir Dar; Slapovi Modrega Nila
Bahir Dar se nahaja v Etiopija
Bahir Dar
Bahir Dar
Lega v Etiopiji
Koordinati: 11°36′N 37°23′E / 11.600°N 37.383°E / 11.600; 37.383
Država Etiopija
RegijaAmhara
ZoneBahir Dar Special Zone
Upravljanje
 • županMuluken Ayehu
Površina
 • Skupno213,44 km2
Nadm. višina
1.800 m
Prebivalstvo
 (2007)
 • Skupno221.991
 • Ocena 
(2023)[2]
474.743
 • Gostota1.000 preb./km2
Časovni pasUTC+3 (EAT)
Omrežna skupina(+251) 58

Bahir Dar (amharsko ባሕር ዳር, dob. 'morska obala') je glavno mesto regije Amhara v Etiopiji. Bahir Dar je ena izmed vodilnih turističnih destinacij v Etiopiji z različnimi znamenitostmi v bližnjem jezeru Tana in reki Modri Nil. Mesto je znano po širokih drevoredih, obdanih s palmami in raznolikim pisanim cvetjem. Leta 2002 je prejel nagrado UNESCO Cities for Peace Prize za obravnavo izzivov hitre urbanizacije.[3]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Izvor[uredi | uredi kodo]

Prvotno se je naselje imenovalo Bahir Gijorgis. Med letoma 1810 in 1900 je imel Bahir Dar 1200 do 2000 prebivalcev.[4][5] Razvit je bil in situ kot samostan in funkcija trgovskega središča. V 19. stoletju so Bahir Dar obiskali belgijski, francoski, britanski in italijanski popotniki, ki so ga alternativno opisali kot vas ali mesto.[6]

20. stoletje[uredi | uredi kodo]

V začetku 20. stoletja so Britanci, ki so želeli zgraditi jez na izlivu iz jezera Tana, poslali več študijskih skupin, kot so Dupis (1902), Grabham in Black (1920–21) ter Cheesman (1926–34).[7] Leta 1930 je etiopska vlada v Bahir Dar poslala lastno skupino strokovnjakov, ki so Bahir Dar opisali kot vas s precejšnjo trgovsko dejavnostjo, s prebivalstvom iz notranjosti, pa tudi iz pristanišč jezera Tana, kot je Zege.[8] V tem času so za Bahir Dar značilna različna tradicionalna poselitvena območja, od katerih se je vsako razlikovalo po družbenem položaju, ki so ga zasedali njegovi člani. Najpomembnejši sta bili skupnosti kahenat (duhovščina) in balabat. Poleg tega so tri skupine skupnosti najemnikov-obrtnikov, usnjarjev, muslimanskih tkalcev in mlinnarjev Vejto živele na balabatskih zemljiščih. Čeprav so bili vsi ekonomsko soodvisni, ni bilo medsebojnih zakonskih zvez med najemniškimi skupnostmi ali med njimi ter balabatom in kahenatom.

Pogled iz zraka na Bahir Dar leta 1938

Maja 1936 so Bahir Dar zasedli Italijani, ki so mu dali sodobne urbane značilnosti. Z odpravo skupne družinske lastnine zemlje, znane kot Rists, so uvedli zasebno lastnino. Odtujitev balabatov od njihovih ristov, dodeljeno zemljišče za upravo, vojsko, letališko stezo in pristaniške zmogljivosti. Razmejene so bile nove stanovanjske in poslovne cone. Bahir Dar je bil povezan z motornimi čolni z drugimi pristanišči na jezeru Tana in z avtocestami z Gondarjem, Debre Markosom in Adis Abebo.[9] Fizični in družbeni videz Bahir Darja se je precej spremenil. Pojavili so se novi poselitveni vzorci: italijansko taborišče, muslimanska skupnost in četrt Vejto, medtem ko je usnjarska četrt ostala nedotaknjena. Bahir Dar je postal talilni lonec različnih ljudi in kultur. V komercialni coni so se prvič pojavile različne vrste trgovin, čajnic, krojačnic, barov in restavracij, ki so jih vodili tujci. Etiopska udeležba v tem območju je bila nepomembna.[10]

Italijani so Bahir Darju dali politični pomen, zaradi česar je postal upravno središče južnih ozemelj jezera Tana. Pokazali so tudi zanimanje za možnost osnovnega kmetijskega razvoja jezera Tana in Modrega Nila ter izkoriščanja njunih voda za hidroelektrično energijo. Leta 1941 je bila ponovno vzpostavljena etiopska vlada. Bahir Dar je postal prestolnica, najprej na ravni podokrožja in nato na ravni okrožja. Ustanovljeni so bili različni uradi in javne službe. Leta 1945 je bil Bahir Dar povišan v status občine. V zgodnjih 1950-ih je veljalo za najboljše mesto, izbrano za gradnjo alternativne prestolnice Etiopije.

V 1960-ih in 1970-ih je Bahir Dar hitro rasel in postal glavno mesto istoimenske avradže v regiji Godžam. Centralna vlada ga je razvila kot tržno in prometno središče gospodarske rasti jezera Tana in porečja Modrega Nila. Celovit urbanistični načrt z novo prostorsko ureditvijo so pripravili nemški strokovnjaki. Njegova izvedba je popolnoma spremenila fizični videz Bahir Darja, ki je zrasel kot središče industrijskega in gospodarskega razvoja. Zagotovljena je bila oskrba z vodo, hidroelektrarna, izboljšana jezerska pristanišča, most Abaj, tekstilne tovarne, bolnišnica in visokošolske ustanove, ki zdaj tvorijo univerzo Bahir Dar.

Med etiopsko državljansko vojno je maja 1988 603. korpus Tretje revolucionarne armade (TLA) postavil svoj štab v Bahir Darju. 3.–4. marca 1990 je TLA v neredu zapustila Bahir Dar in z nekaj sto vojaki razstrelila bližnji most, kar je silam TPLF/EPRDF preprečilo, da bi zasedle mesto. Vendar pa je Etiopska ljudska revolucionarna demokratična fronta (EPRDF) trdila, da je bila premalo učinkovita na območju, da bi takrat zavzela mesto in Dergova vojska je nekaj dni kasneje ponovno zasedla Bahir Dar.[11] EPRDF je dobil stalni nadzor nad mestom 23. februarja 1991, kar je bil eden od ciljev operacije Tewodros.[12] V 1990-ih je Bahir Dar doživel izjemno rast in širitev. Postal je glavno mesto nacionalne države Amhara. Gospodarska politika prostega trga države je spodbudila naložbe in druge tržne možnosti. Danes Bahir Dar ni samo središče uprave, ampak tudi jedro trgovine, industrije, prometa, komunikacij, zdravstva, izobraževanja in turizma.

21. stoletje[uredi | uredi kodo]

Mesto je v čast praznovanja tisočletnice med 6. in 9. januarjem 2007 gostilo nacionalni investicijski bazar in trgovski sejem. Mulat Gezahegn, vodja urada za usklajevanje trgovine, industrije in naložb, je povedal novinarjem, da je sodelovalo več kot 150 lokalnih in tujih podjetij.[13]

22. junija 2019 je bil poskus državnega udara v regiji Amhara zapleten z usklajenimi atentati na vladne uradnike regije Amhara v Bahir Darju in Adis Abebi. General Se'are Mekonnen skupaj s svojim pomočnikom generalom Gizae Aberra, predsednik regije Amhara Ambachew Mekonnen skupaj s svetovalcem Ezezom Wassiejem in državni tožilec regije Amhara Megbaru Kebede so bili žrtve atentata. 24. junija so državni mediji objavili, da je bil general Asaminev Tsige ustreljen v Bahir Darju.[14][15]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Bahir Dar je na izhodu reke Abaj iz jezera Tana na nadmorski višini 1820 metrov.[16] Mesto je približno 578 km severozahodno od Adis Abebe. Območje jezera Tana je od leta 2015 Unescov biosferni rezervat.[17]

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Bahir Dar ima mejno tropsko savansko podnebje (Köppen Aw), zelo blizu subtropskemu visokogorskemu podnebju (Cwb). Popoldanske temperature so vse leto zelo tople do vroče, jutranje temperature pa hladne; vendar pa je dnevni razpon veliko večji v sušnem obdobju večinoma brez oblakov.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Ulica v Bahir Darju

Na podlagi popisa leta 2007, ki ga je izvedla Centralna statistična agencija Etiopije (CSA), je imelo posebno območje Bahir Dar skupno 221.991 prebivalcev, od tega 108.456 moških in 113.535 žensk; 180.174 ali 81,16 % je mestnih prebivalcev, preostalo prebivalstvo je živelo v podeželskih kebelih okoli Bahir Darja. Kot ugotavlja Philip Briggs, Bahir Dar »ni le eno največjih mest v Etiopiji, ampak tudi eno najhitreje rastočih – zahodno obrobje se je vidno razširilo, odkar je bila leta 1994 objavljena prva izdaja tega vodnika«.[18] V dejansko je imelo mesto Bahir Dar povprečno letno rast prebivalstva 5,31 % od leta 2007 do 2023, medtem ko je imelo posebno območje Bahir Dar letno stopnjo rasti 4,75 %.

Izobraževanje[uredi | uredi kodo]

Bahir Dar je dom številnih univerz in visokih šol. Najvidnejša od vseh je univerza Bahir Dar, ki je predvidela vpis več kot 40.000 študentov v študijskem letu, ki se je začelo oktobra 2012.[19] Univerza Bahir Dar je dom več kot 40.000 študentov. Cesar Haile Selassie I. je 11. junija 1963 slovesno odprl tehnično šolo na univerzi Bahir Dar.

Kot del političnih pobud in razvojnih prizadevanj v Afriki je bilo ponovno zanimanje za visoko šolstvo v Etiopiji v središču partnerstev med vladnimi in zasebnimi financerji. Etiopski univerzitetni sistem je bil znan kot eden 'najhitreje rastočih' sistemov v enaindvajsetem stoletju.[20]

Univerza Bahir Dar, ena največjih univerz v Etiopiji, ima vpisanih 45.000 študentov v 65 dodiplomskih in 67 podiplomskih programih. Uredba Sveta ministrov je leta 2000 združila Politehniko Bahir Dar in Učiteljsko šolo Bahir Dar za ustanovitev univerze. V podporo cilju države, da do leta 2025 doseže »status s srednjim dohodkom«, je raziskovalna prednostna naloga ustvarila enajst raziskovalnih centrov. znotraj univerze.[21]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Ethiopia - Subnational Administrative Boundaries - Humanitarian Data Exchange«. data.humdata.org (v angleščini). Pridobljeno 12. septembra 2023.
  2. ↑ »Population Size by Sex, Region, Zone and Wereda: July 2023« (PDF). Stats Ethiopia. Pridobljeno 26. avgusta 2023.
  3. ↑ UNESCO Cities for Peace Prize, 2002
  4. ↑ Alamanni, Ennio (1891). La Colonia Eritrea i suoi commerci. Torino.
  5. ↑ Crummey, D. (1987) Towns in Ethiopia: The eighteenth and nineteenth centuries. In: Ahmed Zekaria, B. Z. T. B. (ed.) Proceedings of the International Symposium of the Centenary of Addis Abeba, November 24–25, 1986., pp. 130–144.
  6. ↑ Duchesne, Albert (1953). A la recherche d'une colonie belge: le consul Blondeel en Abyssinie, 1840-1842, contribution à l'histoire précoloniale de la Begique. Institut Royal Colonial Belge.
  7. ↑ Garstin, William (1904). Report upon the Basin of the Upper Nile with Proposals for the Improvement of that River. Cairo: National Printing Department.
  8. ↑ Report on Lake Tsana Outlet Control Works and Ethiopian Highway from Addis Ababa to Lake Tsana. New York: White Engineering Corporation. 1932.
  9. ↑ Seyoum, Seltene (1988). A History of Bahir Dar Town, 1936-1974. Addis Ababa: Addis Ababa University.
  10. ↑ Selassie, Haile (1978). My Life and Ethiopia's Progress, 1892-1937. Oxford.
  11. ↑ "Local History in Ethiopia" Arhivirano 8 April 2008 na Wayback Machine. The Nordic Africa Institute website (accessed 12 February 2008)
  12. ↑ Gebru Tareke, The Ethiopian Revolution: War in the Horn of Africa (New Haven: Yale University, 2009), p. 302
  13. ↑ "Bahirdar City to host trade fair marking Millennium celebrations" WIC (last accessed 30 November 2006)
  14. ↑ »Ethiopia army chief killed in failed regional coup«. www.aljazeera.com (v angleščini). Pridobljeno 7. avgusta 2022.
  15. ↑ AfricaNews (25. junij 2019). »Questions surrounding Ethiopia's attempted Amhara coup«. Africanews (v angleščini). Pridobljeno 7. avgusta 2022.
  16. ↑ Seyoum, Seltene (2003). »Bahər Dar«. Encyclopaedia Aethiopica. Zv. 1. Wiesbaden: Otto Harrassowitz. str. 442–444.
  17. ↑ »Homepage of Lake Tana Biosphere Reserve«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. julija 2021. Pridobljeno 27. septembra 2017.
  18. ↑ Philip Briggs, Guide to Ethiopia, third edition (Old Saybrook: Globe Pequot Press, 2003), p. 181. ISBN 1-84162-035-1
  19. ↑ "Bahir Dar University to enroll 40,000 students in regular, continuing and distance education." Capitalethiopia (capitalethiopia.com)
  20. ↑ Fischer, Karin. »Africa Attracts Renewed Attention From American Universities (pdf)«. The Chronicle of Higher Education.
  21. ↑ O'Keeffe, Paul (22. maj 2014). »Ethiopia crackdown on student protests taints higher education success«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 5. novembra 2016.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Bahir Dar
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Bahir Dar.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Bahir_Dar&oldid=6235514«