Babica gre na jug

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Babica gre na jug
Babica.jpg
Majolka Šuklje na naslovnici DVD ovitka
RežiserVinci Vogue Anžlovar
ProducentTomaž Strle
Peter Bratuša
Vinci Vogue Anžlovar (izvršni producent)
ScenaristVinci Vogue Anžlovar
IgralciMajolka Šuklje
Nataša Matjašec
Bojan Emeršič
GlasbaVinci Vogue Anžlovar
Milko Lazar
Direktor fotografijePeter Bratuša
Studio
Cinemabeam project
Vouge & Kline production, Ljubljana
DistribucijaMladina film
Datum izida
10. december 1992 (Slovenija)
Dolžina
91 minut
DržavaSlovenija
Japonska
Jezikslovenščina

Babica gre na jug je slovenski komično dramski film iz leta 1992. Za takratnega študenta režije Anžlovarja je bil to celovečerni prvenec.[1]

Predstavljen je bil v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma 17. decembra 1991,[2] redno slovensko kinodistribucijo pa je začel 10. decembra 1992.[3]

Film je videlo 62.592 ljudi,[4] s čimer je bil najbolj gledan slovenski film po letu 1991, dokler ga ni presegel Outsider (1997). Je prvi film, ki ga je predvajal POP TV.[5] Decembra 1991 je bil film zavrnjen kot slovenski predlog za kandidaturo za tujejezičnega oskarja zaradi mednarodnega statusa Slovenije. Anžlovar je komentiral, da ne verjame, da bi lahko prišel med peterico kandidatov.[6]

Zgodba[uredi | uredi kodo]

Svobodomiselna »babica« Sara B. ponoči pobegne iz doma za ostarele, kamor jo je dala njena hči. Ko štopa, spozna saksofonista Davida v starem mercedesu, ki se je sprl s svojim stanodajalcem. Odpeljeta se proti morju. David speči babici ukrade nakit in gre v obmorski jazz klub, kjer spozna pevko Lauro. Babica, ki je potovala z avtobusom, ga najde, on pa ji z Lauro spet pobegne. Laura očara Davida in ga prepriča, da vrne nakit. Odpravijo se v igralnico, kjer babica priigra večjo vsoto denarja. Prestrašeni David zjutraj najde nezavestno babico, ki trpi zaradi diabetesa, na tleh hotelske sobe. Sara v bolnici pride k sebi, kar ni prav njeni hčeri, in trojica nadaljuje z veselimi dogodivščinami.

Financiranje in produkcija[uredi | uredi kodo]

Snemanje je potekalo 26 dni, v Ljubljani in Portorožu z okolico, avgusta in septembra 1991. Tehnične usluge je nudil Viba film. Spodbujali so uporabo pogovorne slovenščine. Po besedah Anžlovarja je japonsko podjetje Tokuma Japan co. na akademijo poslalo vabilo na natečaj za scenarije, kjer je bil izbran skupaj z ameriškimi in bolgarskim, nakar so mu postavili pogoj, da mora biti film dolg vsaj 90 minut, posnet na 35 mm trak in do 27. decembra dostavljen Japoncem, ki so ga najprej določili za TV in video distribucijo. Od njih naj bi že med snemanjem dobil 250.000 dolarjev, kar je bil ves proračun.[1][6]

Kritike[uredi | uredi kodo]

Peter Kolšek je potarnal nad slovensko filmsko produkcijo zadnjih deset let, razdejano od francoskih teoretskih konceptov osemdesetih let, domačih sterilnih konceptov literature in tradicije ter finančnih težav. Pohvalil je premik mladih režiserjev k žanrskemu filmu, vendar ni verjel, da je lahko Slovenija pri tem konkurenčna in prepoznavna, tudi zaradi družbenih značilnosti. V angleškem naslovu in špici je prepoznal visokoleteče ambicije ustvarjalcev in razumel je, da je ta film predvsem mikaven tržni izdelek, ki se naslanja na rahlo bizarno idejo o simpatično odtrgani babici. Zdelo se mu je škoda, da parafraza mitema o Rdeči kapici ni razvita. Pohvalil je nekaj duhovitih in izvirnih narativnih rešitev, ki dajejo filmu značaj izdelka višjega ranga, ter redko energijo in učinkovitost, vloženo vanj. Na koncu je napisal, da »stara mama« oskarja ne bo dobila, da pa z njim zagotovo nihče ni mislil resno.[7] Igor Koršič, ki v filmu igra Davidovega stanodajalca, mu je v pismih bralcev odgovoril, da ne razume, na podlagi česa je ugotovil slabo stanje slovenskega filma zadnjega desetletja. Protestiral je proti zaničevanju žanrskega in pretiranem poveličevanju (povprečnega) avtorskega filma kot odrazu evropskega provincializma.[8]

Zasedba[uredi | uredi kodo]

  • Sarina hči: Draga Potočnjak
  • stanodajalec: Igor Koršič
  • glasbena skupina v jazz klubu: Roman Brčon (kitara), Tomaž Strle (klavir), Miha Fras (trobenta), Damir Čengić (pozavna), Vinci Vogue Anžlovar (bobni) in Zvone Pirc (bas)

Ekipa[uredi | uredi kodo]

  • fotografija: Peter Bratuša
  • montaža: Stanko Kostanjevec (asistenti: Tone Ziherl, Franc Potočnik in Špela Trošt)
  • scenografija: Slavica Radovič
  • kostumografija: Vesna Černelič (asistentka: Tanja Škrbič)
  • maska: Alenka Nahtigal (asistenta: Simona Čož in Milan Gačanovič)
  • grafični oblikovalec: Matevž Medja
  • kaskaderji: Peter Čampa, Aleš Primčič in Zvone Šali

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Slovenski filmski maraton 1991[uredi | uredi kodo]

  • Stopova igralka leta: Nataša Matjašec (revija Stop)

Dnevi slovenskega filma 1992 Celje (kino Union)[uredi | uredi kodo]

  • nagrada občinstva - celjski vitez[9]

Izdaje na nosilcih[uredi | uredi kodo]

  • Babica gre na jug. videokaseta. Ljubljana : Mladina film, 1993. 95 min
  • Babica gre na jug. video DVD. Ljubljana : A. G. Market, 2004. zbirka Vrhunci filmoteke (časnik Delo). 87 min
  • Babica gre na jug. original motion picture soundtrack. zvočni CD. Ljubljana : Mladina film, 1992

Sklici in viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Šuligoj, Boris. Babica gre na jug: film, prodan vnaprej. str. 10. Delo (11.09.1991), letnik 33, številka 213. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  2. film. str. 12. Delo (17.12.1991), letnik 33, številka 295. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  3. Ljubljanski kinematografi. str. 11. Delo (10.12.1992), letnik 34, številka 286. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  4. "20 let Slovenije: Tudi slovenski film zna privabiti množice". RTVSLO.si. 21. junij 2011. Pridobljeno dne 2021-07-05.
  5. "20 let znamenitega filma Babica gre na jug". www.24ur.com. 10. februar 2012. Pridobljeno dne 2021-07-05.
  6. 6,0 6,1 Kržičnik, Tomaž. Vincijeva Babica : svetovne premiere. str. 28. Sobotna priloga (21.12.1991), letnik 33, številka 299.Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  7. Kolšek, Peter. Kako daleč bo prišla babica?. str. 6. Delo (19.12.1991), letnik 33, številka 297. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  8. Koršič, Igor. Kako daleč bo prišla babica?. str. 30 (pisma bralcev). Sobotna priloga (11.01.1992), letnik 34, številka 8. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  9. Odprta vrata slovenskemu filmu. str. 10. Novi tednik NT&RC (16.04.1992), letnik 46, številka 15. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]