Armonika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sodobna armonika Thomasa Blocha

Armonika, (angl.: glassharmonica) ali tudi hidrokristalofon je instrument podoben orglam, ki ga je izumil Benjamin Franklin leta 1761 in ga poimenoval harmonica po grški besedi za harmonijo. Danes ga umeščamo v skupino zelo redkih glasbenih instrumentov.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Armonika, kot jo je izumil B.Franklin

Izziv za razvoj instrumenta je Benjamin Franklin dobil v Londonu, kjer so v tistem času glasbeniki proizvajali zveneče zvoke z vlečenjem prsta po robu steklenih kozarcev napolnjenih z vodo. Instrument je zasnoval s 37 steklenimi čašami različnih velikosti, kromatično uglašenimi na tri oktave. Čaše so brezstično razporejene ena v drugo na vodoravni vrteči osi, ki se jo lahko različno hitro poganja s pedalom. Zvok se proizvaja z vlečenjem omočenih prstov po vrtečih se čašah.

Raba instrumenta[uredi | uredi kodo]

Skladbe za armoniko so pisali Mozart, Bach, Camill Saint-Seans, pozneje tudi Richard Strauss. Danes so glasbeniki, ki igrajo na instrument zelo redki. V svetu je znanih le pet, med njimi Francoz Thomas Bloch.[1]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. Bloch, Thomas. "http://www.finkenbeiner.com/gh.html". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne April 5, 2007. Pridobljeno dne 2007-05-22.  Zunanja povezava v |title= (pomoč)

Viri[uredi | uredi kodo]