Ogled vira Anion

'''Ánion''' je [[ion]] z negativnim [[električni naboj|električnim nabojem]], ki pri [[elektroliza|elektrolizi]] potuje proti [[anoda|anodi]] (pozitivno nabiti elektrodi). Nasprotno predznačen ion je [[kation]].
V [[anorganska kemija|anorganski kemiji]] anione lahko delimo na več skupin. Poznamo enostavne, enoatomne anione, kot so [[halogen|halogenidi]], večatomne anorganske anione ([[cianid]], [[tiocianat]], azid ...), anionske [[kompleksna spojina|koordinacijske spojine]], [[nekoordinirajoč anion|nekoordinirajoče anione]], ipd. Splošna formula aniona (v tem primeru kloridnega) je {{chem2|Cl + 1e->Cl-}}.

== Poimenovanje ==
Imena enoatomskih anionov tvorimo s [[pripona|pripono]] -''id'', ki jo dodamo poslovenjenemu latinskemu (skrajšanemu) imenu elementa, npr. {{chem2|Cl-|link=klor}} – kloridni anion (klorov ion je {{chem2|Cl+}}), {{chem2|O2-}} – oksidni ion. Tudi nekateri večatomni anioni se poimenujejo s pripono -''id'' (npr. {{chem2|OH-}} – hidroksidni ion, {{chem2|CN-}} – [[cianid]]ni ion), še zlasti, kadar gre za atome istega elementa ({{chem2|NH3-}} – azidni ion, {{chem2|I3-}} – trijodidni ion). Sicer pa se lahko večatomni anioni s stališča nomenklature obravnavajo kot kompleksi in jih poimenujemo tako, da korenu latinskega imena osrednjega atoma dodamo končnico -''at'' ({{chem2|SO4(2-)}} – [[sulfat]]ni ion, {{chem2|NO3(-)}} – [[nitrat]]ni ion, {{chem2|CO3(-)}} – [[karbonat]]ni ion).<ref>Šmalc A., Müller J. Slovensko tehnično izrazje - jezikovni priročnik. ZRC, Ljubljana 2001.</ref>

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|anion|Anion}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Anioni| ]]
[[Kategorija:Ioni]]
{{chem-stub}}