Alergijski kontaktni dermatitis

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Alergijski kontaktni dermatitis
Blausen 0014 AllergicDermatitis.png
Specialnostdermatologija uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10L23
MKB-9692
MeSHD017449

Alergijski kontaktni dermatitis je kronična ponavljajoča alergijska dermatoza, IV. tipa preobčutljivosti, ki se kaže po stiku kože občutljive osebe z ekcematogenom. Ekcematogene snovi so same po sebi neškodljive, ekcemi se pojavijo pri preobčutljivosti posameznikov. Faze bolezni: faza senzibilizacije, obdobje latence, reakcija.

Prizadene zlasti odrasle, redkeje otroke. Ob prvem stiku kože s tako snovjo ne pride do nikakršne reakcije, saj faza nastajanja preobčutljivosti poteka brez kliničnih znakov. Ob ponovnem stiku pa se pri občutljivi osebi pojavi akutno vnetje z zamikom, ki je značilen za alergijski kontaktni dermatitis. Primer snovi, ki lahko povzročijo alergijski kontaktni dermatitis, so nikelj, krom, neomicin, dišave v negovalnih izdelkih ...[1] Preprečimo ga z izobibanjem stika s snovjo, ki ga izzove. Alergen lahko določomo na primer s krpičnim testom.[2] Zdravljenje je simptomatsko. V akutni fazi se lahko uporabijo obkladki s fiziološko raztopino. Pri akutni ali kronični obliki so lokalni učinkoviti pripravki s kortikosteroidi. Antihistaminiki zmanjšajo srbenje.[3]

Vzroki[uredi | uredi kodo]

Alergijski kontaktni dermatitis je posledica stika kože z določenim alergenom, ki pri osebi s preobčutljivostjo povzroči vnetni odziv.[4] Najpogosteje ga povzročijo male molekule (nikelj, krom, neomicin, dišave v negovalnih izdelkih,[5] lateks, izvlečki nekaterih rastlin[3] ...).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Dragoš, Vlasta. "Atopijski dermatitis: Klinična slika, diferencialna diagnoza in vodenje". Zbornik sestanka: Alergijske bolezni kože, Ptuj, 12.–13. februar 2010. str. 12–14.
  2. Lunder, Tomaž. "Epikutano testiranje". Zbornik sestanka: Alergijske bolezni kože, Ptuj, 12.–13. februar 2010. str. 6–8.
  3. 3,0 3,1 Drešček, M. "Bolezni kože, pri katerih lahko glede zdravljenja svetuje tudi magister farmacije". Farmacevtski vestnik 2021; 72. str. 281–290.
  4. Kumperščak Duh, Marjetka. "Razkužila in koža". Farmacevtski vestnik 2021; 72. str. 249–255.
  5. Dragoš, Vlasta. "Atopijski dermatitis: Klinična slika, diferencialna diagnoza in vodenje". Zbornik sestanka: Alergijske bolezni kože, Ptuj, 12.–13. februar 2010. str. 12–14.