Alenka Spacal

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Alenka Spacal
Portret
Alenka Spacal, razstava Avtoportreti
Rojstvo28. oktober 1975({{padleft:1975|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1] (48 let)
Ljubljana
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicvizualna umetnica, ilustratorka, pisateljica
Poznan poumetnica, teoretičarka

Alenka Spacal, slovenska umetnica in teoretičarka, 28. oktober 1975, Ljubljana, Slovenija.

Je pisateljica, ilustratorka in pravljičarka.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Študirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomirala (2001) in magistrirala (2004) iz filozofije. Z doktorsko disertacijo Konceptualizacija spola skozi vizualne reprezentacije lastnega telesa v feminističnih umetniških praksah je leta 2011 doktorirala na Oddelku za sociologijo. Na teoretičnem področju je raziskovala feministično vizualno umetnost. O vprašanjih spola je pisala tako v strokovnih člankih za odrasle kot tudi v besedilih za otroke. Kot samozaposlena v kulturi deluje pod okriljem Bajalke, zavoda za založništvo in umetnost pripovedovanja. Ukvarja se predvsem z ustvarjanjem avtorskih slikanic. Svoje pravljice pripoveduje otrokom ob ilustracijah. Z ilustracijami se je samostojno predstavila v Galeriji Alkatraz, v Kulturnem centru Q, v Klubu YHD, v Goriški knjižnici Franceta Bevka, na Filozofski fakulteti UL, v Knjigarni Lutkovnega Gledališča Ljubljana in v Galeriji Instituta »Jožef Stefan«. Skupinsko je večkrat razstavljala v okviru Sekcije ilustratorjev ZDSLU, na Slovenskem bienalu ilustracije, v Hiši na hribu in drugod. Redno razstavlja tudi na ilustratorskih bienalih v tujini (v Zagrebu, Beogradu in Bratislavi).

Mladinska dela[uredi | uredi kodo]

Avtorske slikanice[uredi | uredi kodo]

  • Mavrična maškarada, Založba Škuc, Zbirka Lambda, 2013.
  • Kako ti je ime?, Bajalka, 2018.
  • Modre ptičje misli, Bajalka, 2018.

Pravljice v revijah[uredi | uredi kodo]

  • »Mala modra šoja se uči brati«, napisala in ilustrirala Alenka Spacal, Ciciban, 9, maj 2016, str. 24–25.
  • »Modra čaplja in črnoglavka dočakata počitnice«, napisala in ilustrirala Alenka Spacal, Ciciban, 10, junij 2016, str. 24–25.
  • »Domača naloga«, napisala in ilustrirala Alenka Spacal, Ciciban, 9, maj 2018, str. 18–19.

Radijska pravljica Norčije Rdečekrogle budilke[uredi | uredi kodo]

Norčije Rdečekrogle budilke, Radio Slovenija, Prvi program, Oddaja Lahko noč, otroci, 27. 1. 2011, ob 19.45 h (pravljica je bila odkupljena na Javnem natečaju za izvirne slovenske pravljice za oddajo Lahko noč, otroci, 2010).

Likovna dela[uredi | uredi kodo]

Avtoportreti (2003–2005), olje na kuhinjskih krpah[uredi | uredi kodo]

Avtoportreti (2003–2005), z oljnimi barvami naslikani na kuhinjske krpe, so prvo večje delo, s katerim se je avtorica predstavila v javnosti. Lastne podobe je v obliki performansa Obešenka v galerijskih prostorih obešala na vrv za sušenje perila. Ob ironičnem »gospodinjskem« konceptu je svoje zgodbe umeščala v širši družbeni kontekst, s čimer je problematizirala odnos med osebnim in političnim. Med poigravanjem s podobami lastnega družbenega spola se je predstavila v različnih marginaliziranih identitetah ter s tem odprla tudi vprašanja, ki se nanašajo na spolno usmerjenost, raso in religijo. Avtoportreti (2003–2005) so bili razstavljeni na lezbičnih, feminističnih in queer razstavah doma ter v tujini.

Teoretična besedila[uredi | uredi kodo]

  • »Bridge Markland: Z maškaradnim preoblačenjem nad spolne binarizme«, Maska, Časopis za scenske umetnosti, XXXIII, 189–190, Ljubljana, 2018, str. 50–65.
  • »Lezbično-feministični pogled na sliko Dekleti Elde Piščanec«, Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo (v tematskem bloku »Zamolčane zgodovine II«), št. 261, Ljubljana, 2015, str. 172–184.
  • »Umetna oploditev kot brezmadežno spočetje: Performans Doulas 'ad utero ab ovo' Zvonke T Simčič«, Folio, Časopis za sodobno umetnost, kulturo in veselje do življenja, Maribor, št. 6–7, 2014–2015, str. 115–117.
  • »Materinstvo kot družbeno angažirana tematika v vizualnih delih Zvonke T Simčič«, Maska, Časopis za scenske umetnosti, XXX, 169–171, Ljubljana, 2015.
  • »Sofonisba Anguissola, velika mojstrica čopiča«, Likovne besede, št. 99, poletje 2014, Teoretska priloga, str. 5–11.
  • »Lezbična telesa in moški čopiči«, Monitor ISH, XV/2, Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana, 2013, str. 67–98. [COBISS.SI-ID 1520269] http://ish.esmb.si/wp-content/uploads/2014/03/monitor_2013-2_web.pdf Arhivirano 2014-12-13 na Wayback Machine.
  • Od Device Marije do Lepe Vide, besedilo v katalogu Zvonka T Simčič: Tiha moč / Sledi, ob istoimenski razstavi v Kulturnem centru Tobačna 001, 5. 2.–1. 3. 2013, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mestna galerija, Ljubljana, 2013. [COBISS.SI-ID 264876544]
  • »Emancipatorni potencial VALIE EXPORT v akciji s prsmi na dotik«, Maska, Časopis za scenske umetnosti XXVII, 145–146, Ljubljana, 2012, str. 56–71. [COBISS.SI-ID 269656832]
  • »Feministična parodija na seksistična upodabljanja ženskega telesa v klasičnih delih žanra akta«, Likovne besede, št. 93, poletje 2011, str. 12–21. [COBISS.SI-ID 514655871]
  • »Kategorija spola in koncept subjekta ob feminističnem pogledu na lastno telo v vizualnih umetniških praksah«, ProFemina, Časopis za žensku književnost i kulturu, Fond B92, Beograd, 2011, str. 115–121.
  • »Podobe seksualnosti na avtoportretih feminističnih vizualnih umetnic«, Monitor ISH, XII/1, Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana, 2011, str. 55–81. [COBISS.SI-ID 1489805] http://ish.esmb.si/wp-content/uploads/2012/01/monitor_2011_1_small.pdf Arhivirano 2014-12-13 na Wayback Machine.
  • »Avtoportretni motiv umetnice s knjigo v roki«, Ars & Humanitas: revija za umetnost in humanistiko, V/1–2, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2010, str. 113–136. [COBISS.SI-ID 514573695] http://revije.ff.uni-lj.si/arshumanitas/article/view/311/223
  • »Pogled, telo in drugost 'šengenskih žensk'«, Borec*, Revija za zgodovino, antropologijo in književnost, 657–661, 2009, str. 568–589. [COBISS.SI-ID 251956480]
  • »Od golote Ingresove odaliske do nagote na podobi s plakata Guerrilla Girls«, Ars & Humanitas: revija za umetnost in humanistiko, II/2, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2008, str. 120–139. [COBISS.SI-ID 514153599] http://revije.ff.uni-lj.si/arshumanitas/article/view/278
  • »Kaj je 'narobe' z erosom ob Deklici z medvedkom?«, Narobe. Revija, kjer je vse prav, let. I, št. 3, julij 2007, str. 36. [COBISS.SI-ID 52233058] http://www.narobe.si/stevilka-3/deklica-z-medvedkom.html Arhivirano 2014-12-20 na Wayback Machine.
  • »Conceptualization of Gender in Visual Representations of One's Own Body within the Feminist Artistic Practice«, v Imaginacija, čutnost, umetnost (Imagination, Sensuality, Art), Zbornik referatov III. sredozemskega kongresa za estetiko, Portorož, Slovenija, 20.–23. september 2006, Slovensko društvo za estetiko, Ljubljana, 2007, str. 202–204. [COBISS.SI-ID 52232802]
  • »Avtoportretna likovna govorica skozi ženske študije in feministično teorijo«, v Bahovec, Tina, frauen.männer, Univerze Klagenfurt, Koper, Ljubljana, Maribor, Trieste, Udine; Alpen-Adria-Schriftenreihe der Universität Klagenfurt/Celovec, Drava Verlag, 2007, str. 358–370. [COBISS.SI-ID 52243554]
  • »Feminizam nasuprot 'vječnom ženskom'«, Kruh & ruže / Bread & Roses, Feministički časopis Ženske infoteke, Zagreb, št. 31, 2006, str. 5–11.
  • »Pokušaj uspostavljanja autonomnog subjekta kroz autoportretni likovni izraz umjetnica«, v Bosanac, Gordana, Jurić, Hrvoje, Kodrnja, Jasenka, Filozofija i rod, Hrvatsko filozofsko društvo, Zagreb, 2005, str. 279–293. [COBISS.SI-ID 1296013]
  • »Ženska – subjekt – umetnica?«, Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo (v tematskem bloku »Ženske v likovni umetnosti«), 2004, 215–216, str. 45–60. [COBISS.SI-ID 513251199]
  • »O ženskih likovnih umetnicah in njihovem spolu v kontekstu spolne razlike«, Likovne besede, št. 69, 70, zima 2004, str. 25–31. [COBISS.SI-ID 513223551]
  • »Umetnice: ‘lepe’, ‘nežne’ in ‘intuitivne’« (Analiza medijskega poročanja o umetnicah), Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti 03, Mirovni inštitut, 2004, str. 134–149. [COBISS.SI-ID 228417536]
  • »Prostorska determiniranost umetnic«, Likovne besede, št. 61, 62, zima 2002, str. 98–106. [COBISS.SI-ID 512341631]
  • »Trd kamen v mehkih rokah’: Odsotnost / prisotnost ženskih avtoric v likovni umetnosti«, Delta, 2002, 1–2, str. 41–63. [COBISS.SI-ID 216754176]

Eseji

  • »Od (ne)upodobitev teme abortusa k poskusom pisanja o splavu«, Borec*, Revija za zgodovino, antropologijo in književnost, 709–711, 2014, str. 130–146.
  • »Sodijo teme spola in istospolne usmerjenosti v mladinski književnosti še vedno med tabuje?«, Otrok in knjiga, Revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev, 91, Mariborska knjižnica, 2014, str. 52–59.
  • »O lezbičnosti lezbične umetnosti«, Lezbična četrt, http://lezbicnacetrt.si/o-lezbicnosti-lezbicne-umetnosti/ Arhivirano 2014-12-20 na Wayback Machine., december 2014.
  • »Tema spola v avtorski slikanici Mavrična maškarada«, Pogled na svoje delo, Otrok in knjiga, Revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev, 88, Mariborska knjižnica, 2013, str. 68–73.
  • »Zakaj nočem biti avtor pričujočega eseja«, Sodobnost, 6, Ljubljana, 2013, str. 731–739. (Esej je bil nominiran za najboljši slovenski esej leta 2013 Revije Sodobnost.)

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Alenka Spacal - biografija

Povezave[uredi | uredi kodo]

V medijih in zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Alenka_Spacal&oldid=5830197«