Alba Hintner

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Alba Hintner
Alba Hintner, Berggänge, Laibach 1900
Rojstvo4. december 1872({{padleft:1872|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})
Ljubljana
Smrt23. november 1960({{padleft:1960|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1] (87 let)
Zell am See
Poklicpisateljica, alpinistka

Alba (Albina) Hintner, planinka, pedagoška, planinska in folkloristična pisateljica, * 4. december 1872, Ljubljana, † 23. november 1960, Zell am See na Salzburškem.[2]

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rodila se je v ljubljanski nemški družini Schaffer. 1891 se je poročila s profesorjem na 1. gimnaziji Florianom Hintnerjem, ki je prišel v Ljubljano iz Tirolske leta 1887. 1901 se je z možem, ki je dobil mesto ravnatelja na mestni gimnaziji v Welsu, odselila v Zgornjo Avstrijo (v Welsu je 1902 predavala o jamskih povedkah in o bohinjskih gorah),[3] 1916 pa v češko mesto pri Karlovih Varih.

V krogu ljubljanskih Nemcev je bila vsestransko družbeno dejavna, posebej kot tajnica ženske podružnice nemškega Schulvereina in nemškega otroškega vrtca, ki je na prelomu stoletja štel 337 članic, ter članica kranjske sekcije nemškega in avstrijskega planinskega društva (Section Krain des deutschen und österreichischen Alpenvereines); hvalili so jo kot odlično in neutrudno predavateljico, ki je znala z besedo in s projicirano fotografijo (skioptikonom) opozoriti na skrite kotičke gora.[4] V slovenskih časopisih je najti o njej samo en zapis, in sicer kako zvabljajo Nemci slovenske otroke v nemški otroški vrtec.[5] Z možem sta planinarila po Julijskih in Kamniških Alpah. 1893 se je kot prva ženska povzpela na Skuto.[6] V Laibacher Zeitung je objavljala planinske potopise, v Laibacher Schulzeitung pedagoške članke in pravljice[7] ter predavala. V samostojni brošuri so leta 1900 izšli spisi Berggänge an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide, ki so pred tem izhajali v podlistku Laibacher Zeitung. 1901 je s prispevkom o ženskem pohodništvu (Frauenbergfahrten) sodelovala v zborniku ob obletnici nemškega planinskega društva in bila slavnostna govornica.[8] V Laibacher Schulzeitung je istega leta v štirih nadaljevanjih izšlo njeno besedilo Der Hausbischof (Hišni škof); ponatisnil ga je dunajski starševski časopis Schule und Haus.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  • Monika Kropej in Roberto Dapit. Zlatorogovi čudežni vrtovi: Slovenske pripovedi o zmajih, belih gamsih, zlatih pticah in drugih bajnih živalih. Radovljica: Didakta, 2004.
  • Joža Glonar. Hintner, Florian. SBL.[9]
  1. https://data.matricula-online.eu/de/oesterreich/salzburg/zell-am-see-st-hippolyt/STBVII/?pg=24
  2. Podatek o kraju in datumu smrti je 9. 4. 2021 posredoval Hubert Bergmann z Österreichische Akademie der Wissenschaften. Doslej je veljalo, da je umrla na dan 22. november 1952, Gradec. Gl. seznam matičnih knjig župnije sv. Hippolyta v Zell am See.
  3. Aus dem Gebiete der Wocheinerbahn. Laibacher Zeitung 17. 1. 1903; Krainer Höhlensagen und kein Ende. Laibacher Zeitung 17. 1. 1902.
  4. Npr. Eine vergessene Ecke der Julischen Alpen, Laibacher Zeitung 8. 2. 1899.
  5. Slovenec 6. 6. 1900.
  6. Laibacher Zeitung 4. 9. 1893.
  7. Fremdwörter in Jugendschriften 1893; Der interessante und der langweilige Lehrer 1899; Von einem Paradiese, das keines ist 1899; Der Geiger und Jagdloch 1902.
  8. Deutscher und österreichischer Alpenverein, "Section Krain" in Laibach, 1874 bis 1901: Festschrift zur Feier des zwanzigjährigen Bestehens seit der Neugründung im Jahre 1881. Laibach, 1901.
  9. Po podatkih Huberta Bergmanna bo treba dopolniti datum smrti Albinega moža Floriana: 3. septembra 1944, tudi v Zell am See. To je razvidno iz dodatka v matični knjigi župnije Waidring na Tirolskem, kjer se je rodil in kjer je zapisan kot Florian Josef.