Aigusta Anastazija Litovska
| Aigusta Anastazija Litovska | |
|---|---|
 Ilustrirana kronika Ivana Groznega: Smrt kneginje Anastazije | |
| Moskovska velika kneginja žena | |
| Vladanje | 1340–1345 |
| Naslednik | Eupraksija Smolenska |
| Rojstvo | 1320 |
| Smrt | 11. februar 1345 (stara 25 let) Moskva, Moskovska velika kneževina |
| Pokop | samostanska cerkev v Moskovskem kremlju |
| Mož | Simeon Moskovski |
| Potomci | Vasilisa |
| Dinastija | Gediminoviči |
| Oče | Gedzimin |
| Mati | Ejuna |
| Religija | poganstvo, po krstu pravoslavje |
Aigusta Anastazija Litovska (rusko Анастаси́я Гедими́новна, Anastasíja Gedimínovna) je bila moskovska velika kneginja, žena moskovska velika kneza Simeona Ivanoviča Ponosnega, * okoli 1320, † 11. februar 1345, Moskva, Moskovska velika kneževina.
Za trditev, da je bila Gediminasova hči, ni neposrednih dokazov, zaradi njene odmevne poroke pa je večina zgodovinarjev sklepala, da je bila članica Gediminasove družine.[1] Rojena je bila med letoma 1316 in 1321, najverjetneje leta 1320.[2]
Aigusta je bila krščena kot Anastasia, da bi se novembra ali decembra 1333 lahko poročila s Simeonom Ivanovičem,[2] ki je leta 1341 postal moskovski veliki knez. Poroka je imela veliko politično težo, ker sta bili Litva in Moskva hudi tekmici za prevlado v Ruteniji. Leta 1335, le dve leti po poroki, so kljub temu izbruhnili novi konflikti.[3]
Njena sinova Vasilij in Konstantin nista preživela otroštva. Njena hči Vasilisa se je leta 1350 poročila s tverskim knezom Mihailom Vasiljevičem Kašinskim, ki je bil nasprotnik Litve.[4] Anastazijo je brat Jaunutis leta 1345 prosil za pomoč, ko ga je Algirdas odstavil. Tik pred smrtjo je Anastazije 11. marca 1345 postala redovnica. Pokopana je bila v moskovskem Kremlju v samostanski cerkvi, katere gradnjo je sponzorirala.[4]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Jonynas, Ignas (1933). »Aigustė«. V Vaclovas Biržiška (ur.). Lietuviškoji enciklopedija (v litovščini). Zv. I. Kaunas: Spaudos Fondas. str. 112.
- ↑ 2,0 2,1 Tęgowski, Jan (1999). Pierwsze pokolenia Giedyminowiczów. Poznań-Wrocław: Wydawnictwo Historyczne. str. 251. ISBN 8391356310.
- ↑ Rowell, S. C. (1994). Lithuania Ascending: A Pagan Empire Within East-Central Europe, 1295–1345. Cambridge Studies in Medieval Life and Thought: Fourth Series. Cambridge University Press. str. 89–93. ISBN 978-0-521-45011-9.
- ↑ 4,0 4,1 Rowell, S. C. (Spring 1994). »Pious Princesses or Daughters of Belial: Pagan Lithuanian Dynastic Diplomacy, 1279–1423«. Medieval Prosopography. 15 (1): 39–40. ISSN 0198-9405.
| Ruska kraljevska družina | ||
|---|---|---|
| Nezasedeno Zadnji nosilec naziva Aleksandra, žena Ivana I. Moskovskega
|
Moskovska velika kneginja žena 1340–1345 |
Nezasedeno Naslednji nosilec naziva Eupraksija Smolenska
|