Ahilova peta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ahil umira, kip na Krfu

Ahilova peta je usodna slabost nekoga ali nečesa močnega in nepremagljivega, ki lahko povzroči njegov propad. Izraz izhaja iz grške legende o Ahilu, junaškemu bojevniku, ki je veljal za nepremagljivega. Kot dojenčku mu je bilo po legendi prerokovano, da bo umrl zaradi puščice v nogi, zato ga je po eni od različic mita njegova mati Tetija potopila v reko Stiks, kar naj bi mu dalo nadnaravno neranljivost. Vendar ga je, ko ga je potopila z glavo navzdol, držala za peto, ki se zato ni zmočila. Ahil je zmagal v številnih bitkah, dokler ga ni v eni od bitk trojanske vojne v peto ustrelil Paris, z Apolonovo pomočjo. Ta dogodek ni opisan v Iliadi, temveč se pojavi šele kasneje v grški in rimski poeziji ter dramatiki.[1]

Danes nosi Ahilovo ime tudi Ahilova kita oz. tetiva, ki povezuje troglavo mečno mišico s petnico.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Ovid, Metamorfoze 12.580-619