Aglutinacijski jezik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Aglutinacijski jezik je jezik, ki besede in oblike tvori z lepljenjem sestavnih pomenskih delov; gre za nekakšno mehanično sklapljanje.[1] Vsaka pripona ali predpona načeloma predstavlja eno enoto pomena. Poleg fuzijskih (pregibnih) jezikov spadajo aglutinacijski jeziki med tako imenovane sintetične jezike.[2]

Med aglutinacijske jezike spadajo na primer uralski (finščina, madžarščina[3] ...), kavkaški, dravidski jeziki, huritščina, urartijščina ...[2]

Primer aglutinacijske tvorbe v finščini:[2]

  • talo – hiša
  • talossa – v hiši
  • talossamme – v naši hiši
  • talossammekinko – Ali tudi v naši hiši?
  • talossammekinkohan – Ali res tudi v naši hiši?

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Toporišič J. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana 1992.
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 Klemenčič, S., (2011). Pregled indoevropskih jezikov. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete. Ljubljana, 2013.
  3. ^ Orsolja Gallos (2005). Madžarščina - nekaj povsem drugega, in to v soseščini. Sodobnost (1963), letnik 69, številka 7/8.