Adidas

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Logotip podjetja Adidas.

Adidas AG je nemška mednarodna korporacija, ki oblikuje in proizvaja športno obutev, oblačila in dodatke. Družba je zasnovana v Herzogenaurach, Bavarski, Nemčiji. Je delniška družba za Adidas Group skupino, ki je sestavljena iz Reebok športne družbe, TaylorMade-Adidas golf skupine (skupaj z Ashworth), Rockport in z 9,1% deležem nogometnega kluba FC Bayern München. Poleg športne obutve, Adidas proizvaja tudi druge proizvode, kot so torbe, majice, ure, očala in druge športne in z oblačili povezane dobrine. Adidas je največji proizvajalec športne opreme v Evropi in drugi največji na svetu, takoj za Nike-om. Adidas je bil ustanovljen 18. avgusta 1949 s strani Adolfa Dasslerja, po nasledstvu družine Gebrüder Dassler Schuhfabrik družbe skupaj s svojim starejšim bratom Rudolfom. Predhodno je Rudolf ustanovil znamko Puma, ki je hitro postala poslovni tekmec Adidasa. Adidas in Puma sta še vedno vse do danes stacionirani v mestu Herzogenaurach v Nemčiji. Logotip podjetja Adidas za čevlje in oblačila so tipične tri vzporedne črte, enak motiv pa je vključen v Adidasov trenutni uradni logotip. Prihodek podjetja v letu 2012 je bil 14,88 milijard evrov.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Začetki[uredi | uredi kodo]

Christoph Von Wilhelm Dassler je bil delavec v tovarni čevljev, njegova žena Pauline pa je upravljala malo pralnico v Bavarskem mestu Herzogenaurach 20 km iz mesta Nuremberg. Po tem, ko je končal šolo, se je njun sin Rudolf »Rudi« Dassler pridružil svojemu očetu v tovarni čevljev. Po povratku iz prve svetovne vojne je zasedel mesto upravitelja v tovarni porcelana, kasneje pa upravitelj podjetja prodaje usnja na veliko v Nurembergu. Adolf »Adi« Dassler je začel proizvajati lastno športno obutev v mamini čistilnici v Herzogenaurachu na Bavarskem po njegovem povratku iz prve svetovne vojne. Julija 1924 se je njegov brat Rudolf vrnil v Herzogenaurach, da bi se pridružil poslu mlajšega brata, podjetje je postalo Gebrüder Dassler Schuhfabrik (Tovarna čevljev bratov Dassler) in se razširilo. Brata sta s podjetjem začela v pralnici njune matere, vendar pa dobava električne energije tisti čas v mestu ni bila zanesljiva, zato sta morala občasno uporabiti moč pedal s stacionarnega kolesa za poganjanje njunih naprav. Do poletnih Olimpijskih Iger leta 1936 je Adi Dassler s svojim kovčkom polnim tekaških čevljev peljal iz Bavarske po eni prvih hitrih cest do Olimpijske vasi in prepričal ameriškega sprinterja Jesseja Owensa, da jih poskusi in s tem postal prvi sponzor kateremukoli afroameričanu. Z Owensovimi štirimi zlatimi medaljami si je Dasslerjeva obutev zgradila temelj za ugled med najbolj znanimi svetovnimi športniki. Pisma iz vsega sveta so prispela na mize bratov in trenerji drugih narodnih ekip so se zanimali za njihove športne čevlje. Posel se je razcvetel in brata Dassler sta prodala 200 000 parov čevljev vsako leto pred drugo svetovno vojno.

Druga svetovna vojna in deljenje podjetja[uredi | uredi kodo]

Med vojno je večji razkol med obema bratoma prišel do kritične točke, po bombnem napadu v Alliedu leta 1943, ko sta se Adi in njegova žena zatekla v isto zaklonišče, kjer je že bil brat Rudolf s svojo družino. Misleč na vojna letala je Adi rekel: »barabe so spet nazaj!«, ampak Rudolf je bil prepričan, da je to letelo na njega in njegovo družino. Ko so kasneje ameriški vojaki zajeli Rudolfa in ga obtožili, da je član SSa, katerega ni bil, je bil prepričan da ga je izdal brat Adi. Ko je ameriška vojska že skoraj popolnoma uničila tovarno Dolbury, kjer so med 2. svetovno vojno proizvajali proti tankovsko orožje, je Käthe, žena Adija Drasslerja prepričala ameriško vojsko, da je ta tovarna in njeni delavci usmerjena le v proizvodnjo športnih čevljev, so ji prizanesli. Ameriške okupacijske sile so pozneje postale glavni kupec čevljev bratov Drassler. Brata sta šla vsak na svojo pot leta 1947, ko je Rudi ustanovil novo podjetje, ki se je imenovalo Ruda (iz njegovih začetnic imena in priimka), kasneje se je preimenovala v Pumo. Adi pa je uradno registriral podjetje Adidas (prav tako iz začetnic njegovega imena ter priimka) 18. Avgusta 1949. Čeprav večina populacije misli, da ime Adidas izvira iz začetnic stavka All Day I Dream About Sports, temu ni tako, saj kot smo rekli ime prihaja iz ˝Adi˝ (vzdevek Adolfa) in ˝Das˝ (Dassler). Prva leta in rivalstvo s Pumo Po razdelitvi sta se Puma in Adidas podala v ostro in grenko rivalstvo. Seveda je bilo mesto Herzogenaurach glede te težave razdeljeno, zato je dobilo vzdevek »mesto upognjenih vratov«, kajti ljudje so pogledovali navzdol, da bi videli, katere čevlje nosijo drugi. Celo mestna nogometna kluba sta bila razdeljena: ASV Herzogenaurach je sponzoriral Adidas, medtem, ko je 1 FC Herzogenaurach uporabljal Pumino obutev. Ko je Rudolf poklical mojstre, ki so mu delali na domu, so namerno nosili Adidasovo obutev. Rudolf pa jih je poslal v klet in jim ponudil, da si brezplačno izberejo par Puminih čevljev. Blata se nikoli nista več uskladila, in čeprav sta sedaj oba pokopana na istem pokopališču, sta pokopana narazen, kolikor je le možno. Leta 1948, na prvi nogometni tekmi po 2. svetovni vojni, so marsikateri člani Zahodne nemške nogometne ekipe nosili čevlje Puma, vključno s strelcem Vzhodnonemškega prvega povojnega gola, Herbertom Brudenskem. Štiri leta kasneje, na poletnih Olimpijskih Igrah leta 1952 v Helsinkih, je Josy Barthel v teku na 1500 metrov osvojil prvo zlato medaljo za Pumo. Na poletnih Olimpijskih Igrah leta 1960, je Puma plačala nemškemu šprinterju Arminu Haryju, da nosi njihove čevlje v finalu teka na 100 metrov. Hary je pred tem nosil Adidasove in Adolfu rekel za plačilo, vendar je ta zavrnil njegovo zahtevo. Nemčija si je prislužila zlato v Puminih čevljih, za slovesnost pa so izbrali Adidasove, na presenečenje bratov Dassler. Hary je upal, da bo zaslužil od obeh, vendar je bil adi tako besen, da je odpovedal pogodbo olimpijskemu prvaku.

Afera Tapie[uredi | uredi kodo]

Po obdobju težav, ki so sledile smrti sina Adolfa Dasslerja, Horsta Dasslerja leta 1987, je francoski industrijec Bernard Tapie leta 1989 za 1,6 milijard frankov (sedanjih 243,9 milijonov €) odkupil podjetje. Denar si je sposodil. Tiste čase je bil Tapie poznan specialist za reševanje bankrotiranih podjetij. To je bilo znanje, na katerem si je zgradil svoje premoženje. Tapie se je odločil premestiti proizvodnjo v Azijo, prav tako je najel Madonno za promocijo izdelkov. Iz Christchurcha, Nove Zelandije, je poslal predstavnika za čevlje v Nemčijo, ter kontaktiral Adolfove potomce (Amelia Randall Dassler in Bella Beck Dassler), in se vrnil z nekaj pomoči za promocijo prodaje.

Leta 1992 je Tapie želel prodati Adidas, saj dolgov ni mogel poplačati. Banka je želela pretvoriti neporavnan dolg v delež podjetja, kar je bilo sicer za tiste čase precej nepričakovano za francoske bančne prakse. Državna banka je poskušala narediti Tapieu uslugo, saj je bil Tapie tisti čas minister za urbane zadeve (ministre de la Ville) v francoski vladi. Februarja 1993 je Credit Lyonnais banka prodala Adidas Robertu Louis-Dreyfusu, prijatelju Bernarda Tapiea za precej višjo vsoto, kot je bil Tapie dolžan, in sicer prodali so za 4,485 milijard (683,541 milijonov eurov), Tapie je bil dolžan pa 2,85 milijard frankov (454,479 milijonov €). Prav tako so namerno bankrotirali Tapiejevo podjetje, ki je imelo Adidas v lasti, ker je imelo le-to podjetje pravico, da jih toži. Robert Louis-Dreyfus je postal novi direktor podjetja. Poleg tega je bil predsednik Olimpique de Marseille, ekipe, ki je bila Las Tapiea do leta 1993. Tapie je vložil predlog osebni bankrot leta 1994. Bil je predmet številnih tožb zlasti v zvezi s prirejanjem rezultatov v nogometnem klubu. V letu 1997 je služil 6 mesecev zaporne kazni (od skupnih 18), v zaporu La Santé v Parizu.

Obdobje po Tapieju[uredi | uredi kodo]

V letu 1994,skupaj s FIFA Youth Group, je SOS Children's Villages postal glavni upravičenec. Leta 1997 je Adidas AG pridobil Salomon Group, ki je specialist za smučarska oblačila. Uradno ime podjetja se je spremenilo v Adidas-Salomon AG. S to pridobitvijo je Adidas dobil tudi Taylormade Golf podjetje in Maxfli, ki jim je prav tako omogočilo, da se postavijo v bok podjetju Nike. Leta 1998 je Adidas tožil NCAA zaradi določenih pravil, ki omejujejo velikost in število komercialnih logotipov na ekipnih uniformah in oblačilih. Adidas je umaknil tožbo in nato se določijo smernice glede tega, kako bodo tri-črtni modeli uporabljeni kot Adidasov zaščitni znak. Leta 2003 je Adidas vložil tožbo na britanskem sodišču proti Fitness World podjetju zaradi njihovega motiva z dvema črtama, ki naj bi bil podoben Adidasovim trem črtam. Sodišče se je odločilo, da je kljub enostavnemu motivu Fitness Worlds logo preveč podoben Adidasovemu, ker bi se lahko predvidevalo, da sta znamki v povezavi, čeprav nista. Septembra 2004 je priznana angleška modna oblikovalka Stella McCartney izdala skupno podjetno linijo z Adidasom in s tem vzpostavila dolgoročno patnerstvo s podjetjem. Ta linija je športna kolekcija za ženske, deležna odobravanja, imenuje pa se »Adidas by Stella McCartney«. Prav tako je 3. maja 2005 Adidas sporočil publiki, da je prodal Salomon Group za 485 milijonov evrov Amer Sportsu, Finska. Avgusta 2005 je Adidas razglasil svojo namero za nakup svoje tekmice, družbe Reebok za 3,8 milijard $. Prevzem je bil zaključen s partnerstvom januarja 2006, kar je pomenilo, da bo podjetje imelo poslovno prodajo bližje prodaji Nikea v severni Ameriki. Pridobitev firme Reebok bi tudi omogočilo podjetju Adidas tekmovati z Nike globalno, kot drugi največji proizvajalec športnih čevljev na svetu. Adidas ima globalni sedež podjetja v Nemčiji in veliko drugih poslovnih lokacij tudi po celem svetu, na primer Portland, Hong Kong, Toronto, Tajvan, Anglija, Japonska, Avstralija in Španija. Adidas naredi največji dobiček v ZDA, kjer je tudi najbolj prodajan, širi pa se tudi na vse več čezmorskih držav. Leta 2005 je Adidas predstavil Adidas 1, prvi čevelj, ki uporablja mikroprocesor. Poimenovan po podjetju "The World's First Intelligent Shoe", vsebuje mikroprocesor, ki lahko upravlja 5 milijonov kalkulacij na sekundo, ki avtomatsko prilagajajo stopnjo oblazinjenja čevlja, ki tako ustreza glede na okolje. Čevelj potrebuje majhno, menljivo baterijo, ki traja približno 100 ur teka. 25. novembra 2005 je Adidas izdal novo verzijo čevlja Adidas 1 z večjo izbiro oblazinjenja, ki omogoča, da čevelj postane mehkejši ali bolj čvrst, in nov motor s 153 odstotkov več navora. Aprila 2011 je Adidas napovedal dogovor za obdobje 11 let, s čimer je postal uradni proizvajalec oblačil za NBA. Proizvajal bo NBA, NBDL in WNBA drese in izdelke, prav tako tudi »Superstar« verzije košarkarskih čevlje v barvah ekip. Ta posel (v vrednosti več kot 400 milijonov dolarjev) je prevzel prejšnjega, ki je bil sklenjen leta 2001 z Reebokom za obdobje 10 let. Novembra 2011 je Adidas sporočil, da bo pridobil znamko Five Ten, ki proizvaja izdelke za zunanjo dejavnost s športom, s pogodbo o nakupu delnic. Skupna nabavna cena je bila 25 milijonov $ v gotovini. Do konca leta 2012, je Adidas poročal o najvišjih prihodkih do takrat, izvršni direktor Herbert Hainer pa je izrazil optimizem za prihodnje leto. Januarja 2015 je Adidas lansiral prvo rezervacijsko mobilno aplikacijo obutvene industrije. Adidas Confirmed aplikacija omogoča potrošnikom, da dostop do omejene izdaje superge te blagovne znamke z uporabo geografske tehnologije ciljanja. 24. marca 2015 sta Adidas in McDonald's predstavila vseameriške uniforme McDonald'sa. Že tretje leto zapored bodo delavci nosili drese s kratkimi rokavi iz istega lahkega in zračnega materiala, ki se uporablja tudi v NBA.